Beltinci
Žitna polja na obronkih Goričkega
BELTINCI, 178 m, 2280 preb. Veliko gručasto naselje leži ob magistralni cesti Murska Sobota–Lendava ter ob stranskih ulicah levo in desno od ceste. Je gospodarsko, kulturno, politično in prometno središče Dolinskega. Od tam vodijo ceste proti Dobrovniku, Gomilici, Ižakovcem in Dokležovju. K Beltincem spadata tudi zaselka Konjšček in Hrenovice, nastala iz nekdanjih graščinskih pristav. Skozi naselje teče potok Črnec.
Sredi parka stoji Beltinska graščina, omenjena že v 13. stol. kot lastnina rodbine Jure. Že leta 1265 je pripadla lendavskim plemičem Banffyjem. Prvotno stavbo so pred Turki zavarovali z obzidjem, s štirimi stolpi in z jarkom. Zdajšnja graščina z okroglimi ogelnimi stolpi je iz 17. stol. Okoli graščine je park, v njem pa tudi nekaj eksotičnega drevja. Cerkev sv. Ladislava je bila še leta 1669 omenjena kot lesena kapela, že leta 1688 pa jo je zamenjala zidana. Zdajšnja župnijska cerkev je bila zgrajena leta 1742. Leta 1910 so jo po italijanskem vzoru predelali v neobaročnem slogu in ji prizidali grobno kapelo plemiške družine Zichy, zadnje lastnice graščinske veleposesti. V kapeli je renesančni relief Madone z otrokom, obok cerkvene ladje pa krasijo poznobaročne freske iz leta 1798. Na trgu pred cerkvijo sta kopija beneškega stebra sv. Panteleona in vodnjak.
Že nekdaj je bila v kraju razvita obrt; o tem pričajo ohranjena pravila čevljarskega in kovaškega ceha, ki jih je potrdila cesarica Marija Terezija. Šola je bila ustanovljena leta 1777, prvo šolsko poslopje pa je bilo zgrajeno leta 1865. V Beltincih so ob prelomu stoletja živeli številni učitelji, duhovniki in drugi izobraženci, ki so budili in utrjevali narodno zavest Slovencev.
Beltinci so od 1. januarja 1995 spet samostojna občina, v kateri živi 8256 prebivalcev. V kraju so poslovalnica Nove Ljubljanske banke, pošta, zdravstvena postaja, lekarna, osnovna šola, blagovnica Mercator, več trgovin in gostišč ter številni obrtniki. Precej prebivalcev je zaposlenih v manjših podjetjih, vzrejališču divjadi Fazan in Kmetijskem gospodarstvu Rakičan, številni pa tudi v Murski Soboti. Zlasti mladi se radi ukvarjajo s kulturnimi in športnimi dejavnostmi, predvsem s folkloro in nogometom.
V Beltincih je več spominskih znamenj borcem NOV in aktivistom iz tega kraja. Na pokopališču je nagrobni spomenik narodnemu heroju Jakobu Molku – Mohorju, ki je padel 7. marca 1945. Ob cesti proti Murski Soboti stoji spomenik Jožetu Čehu – Poldetu, ki so ga 14. januarja 1945 iz zasede ubili Madžari. Na hiši v Panonski ulici št. 11 je pritrjena spominska plošča aktivistu Martinu Brumnu, ki je umrl 7. junija 1945 za posledicami štiriletne internacije v taborišču Dachau.
Iz središča Beltincev pri gostilni Zvezda in blagovnici Mercator začnemo pot proti Veržeju po pločniku za pešce in kolesarje ob magistralni cesti proti Murski Soboti. Sprva nas še spremljajo hiše naselja Beltinci; velika stavba ob cesti, imenovana Granar, je stara shramba za žito. Na desni že opazimo vas Lipovci in velike silose, na levi pa Bratonce. Po 25 min. hoje pridemo do križišča, na katerem se na desno odcepi cesta v Gančane, levo pa v Bratonce. Pri kapelici na križišču zapustimo magistralno cesto in zavijemo v gručasto naselje Bratonci, 180 m, 705 preb. TV pelje po glavni cesti skozi naselje mimo cerkvice Marije Pomagaj in gostišča Piramida do konca naselja. Kmalu prečkamo železniško progo Ljutomer–Murska Sobota, takoj za progo pa gremo čez potok Dobel do regionalne ceste Murska Sobota–Ljutomer. Od odcepa z magistralne ceste je 25 minut.
Po regionalni cesti zavijemo levo proti Dokležovju. Ob cesti stoji staro znamenje s Kristusom; na podstavku je letnica 1724. Levo in desno se razprostira ravnina z obširnimi polji. Med Bratonci in Dokležovjem je bilo pomembno križišče rimskih cest. Tam so odkrili pet antičnih gomil, v katerih so našli ostanke keramike, lončene posode in stekleno žaro. Po 30 min. hoje po ravni cesti pridemo v Dokležovje, 184 m, 960 preb. Ob naši poti je le nekaj hiš, središče naselja je ob lokalni cesti Dokležovje–Bakovci. Poznobaročna župnijska cerkev sv. Štefana je bila zgrajena leta 1844, kraj sam pa je bil prvič omenjen že leta 1322. Na cestnem križišču, na katerem se na desno odcepi cesta v Bakovce, na levo pa v Ižakovce in Melince, gremo naravnost proti reki Muri. Takoj za vasjo pridemo do stare struge Mure, zdaj njen rokav Šanec, potem pa do mrtvice Mlaka, mrtvega rokava Mure. Pred mostom čez Muro so levo velike gramoznice, ki jih je zalila voda. Čez most prečkamo Muro, ki je tam že široka ravninska reka. Zapustili smo Prekmurje in prišli v Prlekijo. Od Mure proti Veržeju se na obeh straneh ceste širi listnati, po večini topolov gozd, značilen za mokrotni svet. Kadar Mura zelo naraste, je to območje poplavljeno. Med Muro in Veržejem pelje cesta čez tri mrtve rokave Mure: Mostiščarji, Stara Mura in Veržej. Mrtvice so domovanje številnih rastlinskih in živalskih vrst. Ko po približno 15 min. od mostu pridemo iz gozda, zagledamo Veržej. Z regionalne ceste gremo na desno skozi naselje. Pri gostilni Bobnar je odcep stranske ceste proti Babičevemu mlinu na Muri, TV pa zavije levo, na Trg Slavka Osterca v središču Veržeja.
Iz Beltincev do Veržeja je 2 uri.