Gomila
GOMILA, 352 m, je najvišja vzpetina v v. delu Slovenskih goric. Na vrhu stoji 18 m visok kovinski razgledni stolp. Postavili so ga leta 1992 namesto starega lesenega, ki ga je podrlo neurje. Stolp je posvečen izumitelju Janezu Puhu (1862–1914), domačinu iz bližnjega zaselka Oblačjek. Stolp so odprli ob 130. obletnici njegovega rojstva. Postavilo ga je domače turistično društvo, ki zdaj tudi skrbi zanj. S stolpa se odpira lep razgled po Slovenskih goricah, proti sv. prek Murskega polja do Prekmurja, proti j. prek Ptujskega polja in Haloz do Boča, Donačke gore in Maclja vse do Medvednice, proti z. pa prek Slovenskih goric do Pohorja. Na j. pobočjih Gomile in sosednjih gričev uspevata vinska trta in sadno drevje, severna pa so porasla z listnatim gozdom.
Na Gomili je stičišče štirih občin: Juršinci, Ormož, Ljutomer in Sveti Jurij ob Ščavnici. Hiše na Gomili spadajo v razloženo naselje Senčak, ki je razdeljeno kar med tri občine. V soseščini razglednega stolpa je Turistično društvo Gomila s prostovoljnim delom zgradilo turistični dom. Nekaj korakov naprej je ob stranski cesti kmečki turizem Matije in Lizike Slaček; v njem je na voljo tudi 12 ležišč.
Na Gomilo lahko pridemo še s Ptuja (17 km) in iz Vidma ob Ščavnici (9 km).
Žig TV je pri Anici Kranjc, Senčak 15, 2256 Juršinci; to je starejša obnovljena hiša pri razglednem stolpu, telefon: 02/758 63 41. Tam hranijo tudi žiga Pomurske in Ormoške poti.
Od razglednega stolpa se po lokalni cesti vrnemo do regionalne ceste Ljutomer–Ptuj. Do ceste bomo hodili 10 min. Na razpotju je avtobusna postaja. Zavijemo levo do 5 min. oddaljenega razpotja: desna cesta pelje v Videm ob Ščavnici in Gornjo Radgono, leva na Ptuj. TV nadaljuje naravnost po makadamski cesti proti Kokolajnščaku. Po 5 min. stopimo pri hiši Senčak 3 na asfaltirano cesto, na razpotju za hišo pa nadaljujemo po desni cesti. Od tod naprej bomo vse do priključka na cesto Videm ob Ščavnici–Cerkvenjak hodili po razglednem razvodnem slemenu med rekama Pesnica in Ščavnica. Očaral nas bo lep razgled na obširen gričevnat svet z vinogradi, sadovnjaki, polji in travniki ter razloženimi naselji po slemenih in pobočjih oblih gričev. Hodimo po lepi ravni cesti med vinogradi in sadovnjaki; na desni opazimo Moravski vrh, po katerem smo prišli od Male Nedelje na Gomilo. Ob cesti je precej novih hiš. Na hribčku na levi je kapelica, blizu nje pa hiša št. 2 razloženega naselja Kokolajnščak, 292 m, 74 preb. Kmalu smo na razpotju pri hiši Gibina 6: desna cesta se spusti v dolino potoka Pinkava, TV pa gre naravnost po slemenu. Ob cesti je nekaj hiš razloženega naselja Gibina, 280 m, 85 preb., potem pa spet naselja Kokolajnščak. Teme slemena razmejuje občino Sv. Jurij ob Ščavnici, v katero sodi Kokolajnščak, in občino Juršinci, v katero sodi Gibina; zato hodimo mimo hiš enega in drugega naselja. Po 50 min. z Gomile pridemo na razpotje pri križu in do velike nove hiše Kokolajnščak 12.
Na razpotju najprej zavijemo levo in takoj potem desno po slemenski asfaltirani cesti. Še vedno vidimo hiše naselja Kokolajnščak. Po 15 min. od razpotja se na levi strani pojavijo prve hiše razloženega naselja Slavšina; 295 m, 163 preb., na desni pa naselja Galušak, 300 m, 68 preb. Z najvišje vzpetine Borošak seže pogled do Prekmurja, Ivanjščice, Donačke gore, Boča, Pohorja in Kozjaka. Pridemo na razpotje, ob katerem stoji križ. Od tam se zelo zložno vzpnemo do 15 min. oddaljenega križišča. Ob njem stoji kapelica Lurške Marije in nekaj hiš razloženega naselja Novinci, 260 m, 189 preb. Nadaljujemo po slemenski cesti. Na desni so še vedno hiše naselja Galušak, na levi pa že razloženega naselja Smolinci, 314 m, 127 preb. Po 15 min. od kapelice pridemo do značilne s slamo krite stare slovenskogoriške domačije na levi strani ceste. Za njo se dviga sleme Smolinskega vrha (322 m) z zaselkom Gornji Smolinci, prvič omenjenim že leta 1280. Po nekaj korakih od stare domačije smo na novem razpotju: leva cesta vodi v bližnje središče Smolincev, po desni pa nadaljujemo TV zelo zložno proti hiši Smolinci 94 in križu, od koder se asfaltirana cesta nekoliko spusti po mešanem gozdu, potem pa se zravna. Pot nas vodi mimo hiše Kraljevci 5 na desni, na levi pa so hiše razpotegnjenega naselja Župetinci. Strnjeno ravninsko jedro naselja Kraljevci, 240 m, 157 preb., leži ob cesti Cerkvenjak–Videm ob Ščavnici, na s. strani slemenske ceste pa je le nekaj hiš. V Kraljevcih je bil rojen pesnik, pripovednik in narodni buditelj Davorin Trstenjak (1817–1890). Naselje Župetinci, 280 m, 154 preb., leži na j. pobočjih slemena nad dolino Župetinskega potoka, le nekaj hiš je ob slemenski cesti. Po 20 min. pridemo od razpotja v Smolincih do novega razpotja, ob katerem spet stoji križ. Leva cesta pelje v Župetince; če stopimo nekaj korakov po njej, vidimo na sz. strani Cerkvenjak. TV se od razpotja spusti po desni cesti na z. strani Kočkega vrha (308 m) do regionalne ceste Videm ob Ščavnici–Cerkvenjak. Dosežemo jo v 20 min. Na v. strani razpotja stoji tabla z napisom: »Občina Sv. Jurij ob Ščavnici. Dobrodošli.« Na z. strani se začne občina Cerkvenjak. Z Gomile do tod je 2 h 30 prijetne zložne hoje.
TV nadaljujemo po regionalni cesti na levo proti Cerkvenjaku. Po kratkem zložnem vzponu se cesta zravna. Pridemo v razloženo naselje Cogetinci, 280 m, 294 preb., ki se razteza s. od ceste in z. od Grabonoškega vrha (308 m). Na desni strani ceste je kapelica, pred njo pa velika granata. Kmalu zagledamo v bližini Cerkvenjak. Tam smo v nekaj minutah. Od priključka na regionalno cesto do pošte v središču naselja smo hodili 30 minut.
Z Gomile do Cerkvenjaka je 3 ure hoda.