Prek Slovenskih goric od Ljutomera do Maribora
SLOVENSKE GORICE. Lapornato gričevje leži med Muro na s. in Dravo na j. Na z. se nadaljuje v Avstriji, na v. pa preide v Medžimurske gorice na Hrvaškem. Slovenske gorice so geološko med najmlajšimi območji Slovenije. Zaobljeni griči, dolga slemena, ožje in širše doline rek in potokov, gručasta in razložena naselja po slemenih in terasah, številne cerkve in umetna jezera dajejo temu delu Slovenije prelepo podobo. Po dolgem tečeta reki Pesnica in Ščavnica, ki sta izoblikovali široki dolini. Obe sta meliorirani. Na prisojnih straneh gričev se širijo vinogradi in sadovnjaki, na osojnih pa listnati gozdovi. Po dolinah in položnem svetu so tudi večje in manjše njive ter travniki in pašniki. Značilnost goric so klopotci, ki jeseni preganjajo ptice, da ne bi pozobale grozdja. Prebivalci se preživljajo z vinogradništvom, poljedelstvom, sadjarstvom in živinorejo, številni pa so tudi zaposleni v večjih krajih in mestih na obrobju goric. V preteklosti so bili lastniki vinogradov po večini posestniki, ki so živeli v mestih in opravljali druga dela, vinograde pa so jim obdelovali viničarji. Po 2. svet. vojni so postali viničarji lastniki manjših vinogradov, ki so jih prej obdelovali za nekdanje lastnike, vsa večja posestva in vinogradi pa so postali lastnina kmetijskih, vinogradniških in živinorejskih kombinatov ter zadrug.
Slovenske gorice spadajo v Podravski vinorodni rajon, ki se deli v več okolišev: svečinski, mariborski, ptujski, radgonsko-kapelski in ljutomersko-ormoški. Tam pridelujejo vrhunska bela vina, ki so na domačih in tujih vinskih sejmih prejela tudi številna priznanja.
Tudi na območju Slovenskih goric so potekale kurirske zveze. Tam je bila speljana V. relejna ali dravska linija, v katero so bile vključene kurirske postaje S-14 pri Moškanjcih, S-15 na Kogu pri Ormožu, S-15a na območju Razkrižja in Gibine ter S-17 pri vasi Ciglence pri Vurberku. Linija s kurirskimi postajami je bila ustanovljena avgusta 1944 in je bila ena najtežavnejših linij, ne le na Štajerskem. Po teh zvezah so bila politična vodstva v Slovenskih goricah, Prlekiji in Prekmurju povezana z višjimi organi in vojaškimi enotami na Pohorju.
Pot kurirjev in vezistov je speljana po osrednjem delu Slovenskih goric od Ljutomera do Maribora. Na poti in v številnih krajih bomo spoznali pomembne zgodovinske dogodke, kulturne in naravne zanimivosti ter življenje ljudi, na vse to pa vas bo opozoril tudi ta vodnik.
Ta del poti vsebuje naslednje odseke:
[child-pages sort_column="menu_order"]
Potopis poti od Ljutomera do Maribora (prehojeno konec aprila 2010) Avtor: Pohodnik