Mala nedelja

MALA NEDELJA, 280 m, 117 preb. Razloženo naselje z gručastim jedrom je na slemenu med potokoma Turja in Bukovnica. H kraju sodijo tudi zaselki Čreta, Kolmenščak in del Cerkvenjaka. Po 2. svet. vojni se je kraj do leta 1992 imenoval Bučkovci. Mala Nedelja je bila prvič omenjena leta 1441, in sicer župnijska cerkev Svete trojice. Med leti 1521 in 1547 so cerkev povečali in dozidali zvonik. Stranski oltar sodi med »zlate« oltarje druge polovice 17. stol., takšni oltarji pa so v tem delu Slovenije zelo redki. Cerkev so v obdobju turških vpadov obdali s taborskim obzidjem, vendar so ga leta 1785 podrli. Leta 1707 so vas oropali kruci. Šola je bila ustanovljena leta 1783, prvo leseno šolsko stavbo pa so postavili dve leti pozneje. Iz pisnih virov je razvidno, da je že leta 1650 otroke poučeval organist in cerkovnik Janez Raisperger. V dobi narodnega preporoda so se prebivalci odlikovali po narodni zavednosti. K temu je veliko pripomogel narodni buditelj in zgodovinar Anton Krempl (1790–1844), sicer tamkajšnji župnik od 1836 do smrti. V njegov spomin so pri Mali Nedelji 15. septembra 1867 organizirali »besedo« predhodnico slovenskih narodnih taborov; na njej se je zbralo več tisoč ljudi in zahtevalo narodne pravice. Leta 1895 so Kremplu pri cerkvi odkrili lep spomenik, na njem pa so vklesani verzi:

»Počivaj mirno narodnjak

v gomili častni svoji davni,

saj zemlja je slovenska tu,

kjer spavaš ti, Anton naš slavni.

A narod le, učiš nas ti,

ki zemljo svojo ljubi, brani,

ki dela, trudi se za njo,

zasluži, da si jo ohrani.«

Pri stari šoli so ob 100. obletnici rojstva leta 1926 odkrili bronasti doprsni kip pesnika Radoslava Razlaga, ki je pri Mali Nedelji preživel mladost. Na godbenem domu je vzidana spominska plošča kapelniku in glasbeniku Janku Prelogu (1900–1965).

Nemci so 8. marca 1945 v Senčarjevem sadovnjaku blizu pokopališča ustrelili 19 talcev, ki so jih pripeljali iz ptujskih zaporov. S tem so se maščevali za smrt nacista in okupatorskega župana pri Mali Nedelji Ferda Lupše, ki so ga ubili partizani. Na kraju, na katerem so ustrelili talce, je zdaj spomenik. Ob glavni cesti v bližini stare šole je spomenik 17 padlim borcem in žrtvam fašizma iz tega kraja.

Pri Mali Nedelji so osnovna šola, pošta, samopostrežna trgovina, zdravstvena postaja, nekaj gostiln in nekaj obrtnih delavnic.

Iz središča Male Nedelje gremo naprej po asfaltirani slemenski cesti proti zahodu. Zložno se spustimo mimo gasilskega doma in športnega igrišča in kmalu opazimo hiše razloženega naselja Moravci. Po 10 min. pridemo pri kapelici na razpotje: leva cesta se spusti v Moravske Toplice v dolini Bukovnice, TV pa zavije desno po slemenski cesti med po večini novimi hišami naselja Drakovci, 265 m, 247 preb., ki je razloženo na s. pobočju slemena nad dolino potoka Turja; na slemenu je le nekaj zaselkov. Ob slemenski cesti se vrstijo stare in nove hiše. S temena slemena ne smemo zaviti ne na levo ne na desno, ker bi prišli v dolino. Pri hoji po valovitem slemenu zagledamo na gričevju nad dolino potoka Turja vasico Stara Gora, 282 m, z baročno cerkvijo Svetega duha, zgrajeno med leti 1674 in 1697, za njo pa se na obzorju beli cerkev na Kapeli. Z razpotja v Drakovcih se zložno vzpnemo naravnost na Moravski vrh (329 m). Ob cesti so stare in nove hiše zaselka Moravski Vrh, ki sicer sodi v razloženo naselje Moravci v Slovenskih goricah, 285 m, 385 preb. Njegovo središče je v Moravski grabi na j. strani slemena. Ko se cesta vzpne na Moravski vrh, zagledamo nad drevjem na jz. strani vrh razglednega stolpa na Gomili. Na Moravskem Vrhu se lahko okrepčamo v turistični kmetiji Žinko. Cesta se zložno spusti do bližnjega križišča cest na prevalu med Moravskim vrhom in Gomilo; od Male Nedelje je nekaj več kot uro hoda. Leva cesta pelje po dolini Bukovnice v Ljutomer (19 km), TV pa nadaljuje na Gomilo po desni cesti, ki vodi na Ptuj (16 km). Po 5 min. nas kažipot opozori, da moramo na Gomilo levo po stranski cesti. Tja pridemo v 10 min.

Od Male Nedelje na Gomilo je 1 h 30.

Edini komentar

  1. Vito Kumperščak pravi:

    Rad bi zvedel o usmrtitvi inž. Ferda Lupše.

Napiši komentar

(*) - obvezen vnos

Za oddajo komentarja se moraš prijaviti.