Lovrenška jezera
LOVRENŠKA JEZERA, 1520 do 1530 m, so zaradi neprepustnih tonalitnih tal nastala v skledastih kotanjah, iz katerih voda ne more pronicati v zemljo. Jezerc je 21, včasih tudi manj, odvisno od obsega in trajnosti stoječe vode; jezera se obnavljajo le s padavinami. Globoka so do 120 cm. Šotno barje z jezeri je dolgo približno kilometer, široko pa do 350 m. Leži v gozdnem rezervatu Lovrenška jezera, ki sega od Mulejevega do Jezerskega vrha. V okolici raste nizek smrekov in borov gozd, okoli jezer pa ruševje. Tod najdemo tudi redke rastline: različne šaše, rjasti sleč, dlakavo in golo mahovnico, divjo rožmarinko, mesojedko okroglolistnato rosiko in še nekatere druge. Ruševje je bivališče ruševcev in kljunačev. Na j. strani jezer je Zavod za spomeniško varstvo Maribor leta 1990 postavil razgledni stolp in do prvih jezer uredil pot po mostnicah. S stolpa je lep razgled na jezersko planoto ter na pohorski hrbet proti vzhodu in zahodu. Ljudska pripovedka pravi, da v jezerih domuje povodni mož Jezernik; če mu skalimo mirno vodo, se nam maščuje z neurjem.
Če Lovrenških jezer še niste videli, jih vsekakor obiščite; spoznali boste eno najlepših naravnih znamenitosti Pohorja.
Z razpotja nas mokrotna pot popelje na obširno planjo Planinka. Na desni se priključi pot iz Lovrenca na Pohorju čez vrh Planinka (1391 m). Kjer je zdaj planja, so bili pred 180 leti obširni gozdovi, vendar so jih posekali, ker so kmetje potrebovali pašnike za živino. Na njih raste ostra trava volk, poleti cveti arnika, pa tudi panonski svišč, brkata zvončnica in čmerika. Pot po planji se zelo počasi spušča proti Jezerskemu vrhu, ki ga lepo vidimo pred seboj. Preseneti nas kažipot na Črni mlaki (1418 m); na njem piše, da je do Ribniške koče še
1 h 30. Mehka pot nas pripelje do smrekovega gozda, skozi katerega se bomo po precej strmem, blatnem kolovozu spustili na preval Šiklarica (1300 m). Malo nad prevalom se lahko ob poti odžejamo pri novo urejenem izviru »Studenec ljubezni« z odlično mrzlo vodo. Od razpotja pod Lovrenškimi jezeri je 45 min.
Čez preval Šiklarica, imenovan tudi Šindlarica ali Ribniško sedlo, je peljala stara vozna pot iz Mislinje na j. v Josipdol in Ribnico na s. strani Pohorja. Ob potoku Glažuta, pritoku reke Mislinje, je na kraju Stara glažuta med leti 1794 in 1834 delovala ena izmed znamenitih pohorskih steklarn. Tudi v Josipdolu je bila od 1799 do 1909 pomembna steklarna; znana je po tem, da je obratovala najdlje. V Josipdolu so tudi največji kamnolomi pohorskega tonalita.
Na prevalu je pot nekaj časa precej ravna, potem pa se najprej zložno, nato pa vse bolj strmo vzpenja po smrekovem in bukovem gozdu na v. pobočju Jezerskega vrha. Ko strmina popusti, pridemo na vršno planjo, redko poraslo z nizkimi smrekami. Lepa mehka pot se zložno vzpenja proti kopastemu Jezerskemu vrhu. Kmalu zagledamo visok obelisk spomenika, v kotanji na desni pa med rušjem Ribniško jezero. S prevala Šiklarica na Jezerski vrh je 50 min.