Leše
LEŠE, 540 m, 531 preb. Strnjeno obcestno naselje leži v Leški kadunji med Riflovim vrhom (726 m) na s., Volinjekom (886 m) na z. in Jankovcem (1200 m) na j. strani. V zadnjih letih so na pobočjih nad kadunjo zgradili številne nove hiše. V začetku 19. stol. je bilo na Lešah le nekaj kmetij. Leta 1818 so po naključju odkrili ležišče rjavega premoga in bratje Rosthorn, lastniki prevaljskih fužin, so ga začeli kopati. Zraslo je rudarsko naselje. V rudniku je občasno delalo celo do 900 rudarjev. Nekaj rudarskih hiš iz 19. stol. še zdaj spominja na te čase. Rudnik je večkrat menjal lastnike. Premog so kopali do leta 1939, potem pa so rudnik opustili, ker je zmanjkalo premoga. Rudarji so se zaposlili v mežiškem rudniku in ravenski železarni. Takrat so razdrli tudi rudniško železnico, s katero so prevažali premog na Prevalje. Leše so imele največ prebivalcev, ko je obratoval rudnik, leta 1880 kar 982. Po zaprtju rudnika se je njihovo število zmanjšalo za polovico. Večina aktivnih prebivalcev je zdaj zaposlena v tovarnah družbe Metal Ravne in v prevaljskih podjetjih, le nekaj se jih preživlja s kmetijstvom in gozdarstvom. Na Lešah so podružnična osnovna šola, trgovina in gostilna.
Pot nadaljujemo po cesti skozi Leše v smeri proti Volinjeku na z. strani. Na razpotju v zgornjem delu vasi zavijemo na desno proti Mežici, vendar cesto po nekaj korakih zapustimo, ker naredi velik ovinek. Nadaljujemo po levi stari cesti. Ob njej in na pobočju nad njo so sprva še hiše naselja Leše, potem pa se cesta po travnatem pobočju vzpne na preval (676 m) z majhnim zaselkom Volinjek, ki sodi v naselje Leše. Od spomenika na Lešah je 25 min. Tam sta dve znameniti gotski cerkvi iz sredine 15. stol. Cerkev sv. Ane z visokim zvonikom je manjša. Prezbiterij od zunaj podpirajo oporniki, portala in okna so kamnoseško okrašeni. V notranjosti je nad ladjo raven lesen strop s slikarijami in letnico 1689; prezbiterij krasijo freske, glavni oltar je iz leta 1644, stranska oltarja pa sta iz leta 1655. Cerkev sv. Volbenka je večja in brez zvonika, saj ga je leta 1885 uničila strela. Prezbiterij od zunaj podpirajo oporniki, okna so kamnoseško okrašena. Baročni glavni oltar je iz leta 1688; postavljen je bil namesto prejšnjega gotskega iz leta 1596. Iz prezbiterija vodijo stopnice v veliko kripto pod cerkvijo, v kateri je preprost oltar sv. Valentina. Ob cesti pod cerkvama je lepa domačija Pristav, na kateri se ukvarjajo tudi s kmečkim turizmom. S prevala se še enkrat ozrimo nazaj na Uršljo goro, saj je pogled od tod eden najlepših.
Na prevalu je križišče; cesta proti jz. pelje v Mežico, TV pa nadaljuje po kolovozu, ki se začne takoj za cerkvijo sv. Ane in se po gozdnatem pobočju spusti v Mežiško dolino. Po 25 min. smo pri reki Meža. Čez most pridemo na travnik na drugi strani reke, po njem pa v središče kraja Poljana.
Z Leš na Poljano je 1 h 15 min.