Veliki trn
VELIKI TRN, 417 m, 50 preb. Gručasta vas stoji v sv. delu Krškega gričevja ob asfaltirani cesti Krško–Golek–Smečice. Spada v okoliš pošte Krško, 12 km. V vasi je krajevni urad upravne enote Krško, na katerega je vezanih kar 21 okoliških naselij. Veliki Trn je zaradi tega tudi krajevno središče širšega območja. Na najvišji vzpetini (470 m) stoji župnijska cerkev Svetega duha, psevdogotska stavba, zgrajena leta 1885 namesto prejšnje, v katero je leta 1872 udarila strela in je pogorela. Kraj je bil prvič omenjen že leta 1436 v celjski fevdalni knjigi. Župnija je bila ustanovljena leta 1793. Šolo so dobili leta 1892, šolsko poslopje pa so zgradili leta 1907. Zdaj v njem ni več pouka, otroke pa vozijo v šolo v Leskovec pri Krškem. Središče kulturnega življenja je leta 1963 zgrajeni Prosvetni dom. V kraju in okolici je več izvirov, ki kmalu poniknejo. Iz enega je vas leta 1972 dobila vodovod. Ljudje se preživljajo s kmetijstvom, čeprav na zakraselem vrtačastem svetu razmere zanj niso dobre. Predvsem mlajši prebivalci so se zaposlili v Krškem. Na Velikem Trnu sta trgovina Felicijan, d. o. o., in prijazno gostišče Zinke Lekše, telefon: 07/ 818 93 00.
Veliki Trn je aprila 1941 zasedla nemška okupacijska oblast. Novembra 1941 so Nemci vse prebivalce, razen ene družine, izselili, v kraju pa naselili Kočevarje.
Izpred cerkve se odpira lep razgled na vse strani. Proti j. se razprostira vinorodno Krško gričevje, naprej pa vidimo obširno Krško polje s Krakovskim gozdom in za njim Gorjance. Na s. strani se nad dolino Save vleče Posavsko hribovje z Bohorjem in Lisco, na sz. pa se dviga Kum. Ob jasnem vremenu vidimo desno od Kuma Kamniško-Savinjske Alpe. Na v. se nad Krško-Brežiško kotlino širi Sromeljsko in Pišečko gričevje, desno pa opazimo Medvednico nad Zagrebom. V smeri proti jz. valovi pred nami obširno Dolenjsko gričevje.
Iz Velikega Trna proti Bučki gremo naprej po asfaltirani cesti skozi vas, na prvem razpotju pa zavijemo desno na razgledno cesto v smeri proti z. Po 15 min. hoje po počasi se spuščajoči se cesti nam krajevna tabla pove, da smo prišli na območje kraja Smečice, 339 m, 32 preb. Za tablo pridemo v gozdiček, potem pa zagledamo drugo asfaltirano cesto, ki pelje po dolini. Na cestnem križišču pri hiši Smečice 5 gremo naravnost po glavni cesti v smeri proti j. Precej ravna cesta pelje po slemenu med dolinama potoka Štagina na sz. in potoka Rastok na jv. strani. Če pogledamo nazaj, imamo prelep pogled na Veliki Trn. Kmalu smo v naselju Planina pri Raki, 340 m, 51 preb., pravzaprav v zaselku Velika Planina, na razglednem slemenu s sadovnjaki, vinogradi, njivami in travniki. Cesta se zelo zložno spusti do regionalne ceste Sevnica–Raka–Drnovo. Tam je zaselek Mala Planina. Iz Velikega Trna smo hodili 45 min.
Z razpotja nadaljujemo TV levo proti Raki. Po 15 min. smo v razloženem naselju Koritnica, 320 m, 25 preb., z domačijami in vinogradi na Jelenskem vrhu (360 m) na s. strani ceste. Nekaj hiš je tudi ob cesti, tik ob njej je baročna cerkev sv. Petra iz 17. stol. Naprej od cerkve so ob cesti že hiše razloženega naselja Podulce, 240 m, 85 preb. Večina hiš je zgrajenih na terasah po pobočju nad dolino potoka Račna, ki jo vidimo pod nami. Lep pogled se odpira na Krško polje in Gorjance. Kmalu za prometnim znakom »ovinki 3 km« zapustimo cesto in se po starem kolovozu spustimo po pobočju proti dolini potoka Račna. Mimo dveh počitniških hišic in kozolca pridemo v listnati gozd; po slabem kolovozu smo v 15 min. z regionalne ceste na travniku z zapuščeno domačijo, od koder vidimo na s. strani z vinogradi poraslo pobočje in cerkev sv. Petra na temenu. Pred domačijo zavijemo po kolovozu levo v gozd, iz katerega smo že po 5 min. pri preprosti romanski cerkvi sv. Marjete in domačiji Podulce 23. Pod kmetijo se po kolovozu spustimo do potoka Račna. Po gozdni cesti ob potoku pridemo v 5 min. na lokalno asfaltirano cesto Raka–Bučka.
Po ovinkasti cesti gremo zložno navkreber in po nekaj minutah smo v gručasti vasi Zabukovje pri Raki, 230 m, 53 preb., na terasi na j. strani Raškega vrha (291 m). Na križišču v vasi zavijemo po desni, precej ravni cesti med polji in sadovnjaki, s poti pa lepo vidimo Krško polje in Gorjance. Po 10 min. smo v Brezju pri Raki, 205 m, 51 preb., razloženem naselju na j. obronkih Krškega gričevja. Kmalu za vasjo postane cesta makadamska in se po listnatem gozdu spusti v dolino potoka Čolnišček, v katerega se tam izliva pritok Žignarica. Na v. robu doline je pomembno križišče, na katerem se naša cesta priključi na regionalno cesto Sevnica–Bučka–Škocjan. S križišča se na hribčku pred nami že lepo vidi Bučka. Iz Brezja je 20 min.
Pot nadaljujemo po asfaltirani cesti proti Škocjanu. Po 10 min. smo v obcestnem naselju Dolenje Radulje, 198 m, 79 preb., sredi doline potoka Čolnišček pod vinorodnimi goricami na sz. in gozdnatim hribom Bukovje (327 m) na sv. strani. V bližini zaselka Sela na s. strani so razvaline gradu Radelštajn, zgrajenega v 17. stol. Med okupacijo so imeli Nemci v njem velike hleve, v katere so prignali živino izseljenih Slovencev. Oktobra 1943 so partizani grad požgali. V vasi je cerkev sv. Mihaela s prezbiterijem iz 17. stol., na pročelju pa je opaziti ostanke baročne poslikave. Iz tega kraja je doma Josip Wester (1874–1960), literarni zgodovinar, kritik ter planinski in potopisni pisatelj. V vasi je več odcepov stranskih cest, naša pot pa gre po glavni cesti proti Bučki, ki jo čedalje lepše vidimo pred seboj. Po 10 min. se na levo odcepi cesta v naselje Dule, mi pa se zelo zložno vzpenjamo proti Bučki. Tik pod Bučko zavijemo na staro makadamsko cesto in po njej po nekaj minutah zložne hoje navzgor pridemo v središče Bučke. Iz Dolenje Radulje je 30 min.
Iz vseh vasi od Velikega Trna do Bučke so Nemci jeseni 1941 izselili Slovence in vanje naselili Kočevarje.
Od Velikega Trna na Bučko je 3 ure zmerne hoje.