Gospodična

DOM VINKA PADERŠIČA NA GORJANCIH, 828 m, stoji nad studenčkom Gospodična na sz. pobočju Gorjancev. Prvo planinsko zavetišče na tem mestu je leta 1930 postavila Novomeška podružnica SPD, vendar je bilo leta 1942 požgano. Leta 1949 je Planinsko društvo Novo mesto postavilo na pogorišču novo kočo. Ker sčasoma ni več ustrezala, je leta 1975 zgradilo zdajšnji dom; leta 2002 ga je društvo tudi prenovilo in povečalo. Poimenovali so ga po narodnem heroju Vinku Paderšiču – Batreji (1916–1942), organizatorju OF v krajih pod Gorjanci. Dom je od sredine aprila do sredine oktobra odprt vsak dan, razen ob ponedeljkih, sicer pa ob sobotah, nedeljah in praznikih. V štirih sobah je 17 postelj, na skupnih ležiščih pa 20 ležišč; tekoča voda, elektrika, telefon: 07/302 49 20. Informacije: zakupnik Vojko Mrhar, Paderšičeva 11, 8000 Novo mesto, telefon: 07/332 58 91.

Studenček Gospodična je znan iz Bajk in povesti o Gorjancih pisatelja Janeza Trdine. Ena izmed bajk pripoveduje o gospodarici Mehovskega gradu, ki je sedem let in sedem mesecev ležala bolna in je niti sloveči zdravniki niso mogli ozdraviti. Pozdravil jo je zdravilni gorjanski koren, ki ji ga je dal berač, ko mu je dala večerjo in prenočišče v gradu. Mladost ji je povrnila voda, ki jo je pila iz studenčka, da se je počutila mlado kot takrat, ko je šla k poroki. Studenček se v spomin na ta dogodek imenuje Gospodična. Občina Novo mesto je leta 1992 studenec zavarovala kot zgodovinski in naravni spomenik. PD Novo mesto je leta 1994 studenček obnovilo tako, kot ga je leta 1931 uredil arhitekt Marijan Mušič.

Od doma je prostran razgled od zahoda proti severu, od Kočevskega roga prek Straške gore, Raduljskega hribovja, Krškega gričevja do Posavskega hribovja ter do Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp na obzorju. V bližini lepo vidimo Novomeško kotlino z Novim mestom, Tolsti vrh in obširno Krško polje.

Pred planinskim domom so novomeški planinci leta 1996 postavili doprsni kip alpinista Vanje Furlana (1966–1996), ki se je smrtno ponesrečil v severni steni Mojstrovke.

Če imate čas, pojdite na Trdinov vrh, na katerega pridete po označeni planinski poti v 50 min. To je sicer obvezna točka Razširjene slovenske planinske poti. Z vrha lahko v eni uri sestopimo na planoto s cerkvico sv. Miklavža, pri kateri je gostišče KZ Krka Novo mesto (964 m), od tam pa se po cesti vrnemo do Doma Vinka Paderšiča, spet uro hoda.

Razen po TV lahko pridemo do Doma Vinka Paderšiča še iz Novega mesta skozi Šentjošt in Pangrč Grm ter mimo cerkvice sv. Miklavža (4 h 30) in z AP pri Badovincu na Velikem Cerovcu skozi Vrhe pri Dolžu (3 h).

Žig TV je v Domu Vinka Paderšiča, kadar je zaprt, pa v skrinjici na sprednji strani doma.

Od Doma Vinka Paderšiča zavijemo po priključni cesti mimo počitniškega doma Elektro Novo mesto do bližnje lokalne ceste Vahta–Miklavž. Po njej bomo šli vse do prelaza Vahta, naša TV pa se do Jugorja spet združi s Trdinovo potjo. Do prelaza je 10,5 km, cesta pa je ves čas speljana po gozdovih na jz. pobočju Gorjancev, brez težavnejših vzponov in spustov, saj je nadmorska višina prelaza le 200 m nižja od tiste, na kateri stoji dom. Takoj za priključkom na cesto se navzgor odcepi označena pot na Trdinov vrh, po 10 min. pa navzdol steza čez Pangrč Grm v Novo mesto (3 h 45). Nekaj časa lahko opazujemo nasprotje med bukovim gozdom nad cesto in smrekovim gozdom, s katerim je pogozdeno pobočje pod cesto, potem pa se ob ovinkasti cesti, ki se zložno spušča, vrstijo po večini listnati gozdovi. Na levem ostrem ovinku, približno 45 min. od doma, priteče po grapi izpod Trdinovega vrha potok Klamfer, ki nas bo na levi strani ceste spremljal približno 30 min. vse do razpotja, pri katerem preide na desno stran in se nato spusti v dolino. Na razpotju se naši poti priključi planinska pot čez košenico Rute, ki prav tako vodi od Doma Vinka Paderšiča. Od doma do razpotja smo hodili približno 70 min.

Hojo nadaljujemo po lokalni cesti. Onkraj razpotja je na desni gozdarska hiša (657 m). Tam je bila pred 2. svet. vojno parna žaga, imenovana »tovarna« ali »fabrika«, v kateri so žagali les iz gorjanskih gozdov. Jeseni 1942 so jo požgali Italijani. V prostorih žage sta bili med vojno partizanska javka in zbirna baza. Po približno 15 min. je na desni strani ceste obsežna košenica s počitniško hišico. Če se ozremo nazaj, zelo lepo vidimo Trdinov vrh. Nekaj deset metrov naprej po cesti za nekaj trenutkov opazimo v kotlini Novo mesto, potem pa smo spet v gozdu. Cesta večkrat preseka gozdne jase, ob njej pa je tudi nekaj manjših košenic, ki jih poraščata grmovje in drevje. Po uri in četrt od razpotja pri »fabriki« se začne cesta bolj strmo spuščati ob mladem smrekovem gozdu proti bližnjemu prelazu Vahta.

Od Doma Vinka Paderšiča na Vahto je 2 h 30 min. zmerne hoje.

Komentiranje ni možno.