Zavrh
ZAVRH, 800 m, 15 preb. Obcestno naselje leži na oblem razvodnem slemenu med porečjema reke Iške na s. in reke Cerkniščice na j. strani slemena. Na jz. je na hribu Sv. Urh v bližini enako imenovana podružnična cerkev, na jv. strani pa se dviga hrib Resje (820 m). Prebivalci se preživljajo s kmetijstvom in gozdarstvom; obdelovalna zemlja je slabe kakovosti. Na tem območju so zgradili več počitniških hišic. Zavrh sodi v dostavni okoliš pošte Nova vas. Skozi Zavrh je speljana 21 km dolga Krpanova pot. V tem kraju je Fran Levstik slišal ljudsko zgodbo o prebrisanem silaku Martinu Krpanu, po kateri je napisal znamenito umetno pripovedko.
Na začetku vasi stoji spomenik v obliki skale, na kateri sta pritrjeni dve plošči. Na eni piše, da je bil v tem kraju 27. avgusta 1944 ustanovljen jurišni bataljon XVIII. divizije NOV in POS. Na drugi plošči pa preberemo, da je na območju soteske Iške in v okoliških vaseh od 1942 do 1945 delovala kurirska postaja TV-10 in da so padli kurirji te postaje Jože Bečaj, Anton Intihar, Jože Lah in Stane Zakrajšek.
TV-10 je bila ena prvih kurirskih postaj v Sloveniji. Ob ustanovitvi je imela šest kurirjev, pozneje pa se je njihovo število povečalo. Prvi komandir je bil Jože Baraga. Vzdrževala je zveze s TV-1 na Krimu, TV-17 na Ljubljanskem vrhu in TV-11 na Veliki gori nad Ribnico. Med ofenzivo oktobra 1943 so postajo izsledili in napadli Nemci; med umikom je bil smrtno zadet kurir Jože Bečaj – Vinko. Novembra 1944 se je postaja zaradi stalne nemške nevarnosti umaknila v Spodnjo Brigo na Kočevskem in tam delovala kot pomožna postaja med TV-12 in TV-13.
Iz Zavrha gremo po slemenski cesti proti jv. do bližnjega gozda in po njem na planoto. Na levi strani ceste je zaselek Ravnice, sicer del kraja Zavrh; v zaselek se na levo odcepi lokalna cesta. Nekaj korakov naprej je razpotje: desna cesta pelje v Ravnik in proti Novi vasi, leva s TV pa se spusti v sotesko Iške. Makadamska cesta se v zavojih spušča najprej po j., potem pa v. skalnatem pobočju hriba Resje (820 m), poraslem z mešanim gozdom. Na desni se vleče grapa pritoka reke Iška, ki je čedalje globlje vrezana med hriboma Resje na našem in Trebež (808 m) na desnem bregu. Skozi drevje zagledamo sotesko Iške in majhne travnike. Na razpotju tik nad reko nadaljujemo spust po levi cesti. Zaradi žuborenja Iške, ki teče desno pod cesto, je hoja prijetnejša, poleti pa nas osveži tudi hlad v soteski. Na s. strani soteske se pred nami dviga strmi Mačkovec (911 m). Do mostu (604 m) čez Iško, ki je tam še bister potok, smo iz Zavrha hodili debelo uro. Tam se nam do Predgozda pridruži E-7. Iška izvira nekaj metrov pod vasjo Lužarji na v. robu Bloške planote, v bližini Črne vasi na Barju pa se izliva v Ljubljanico. Najbolj znana je njena soteska Iški Vintgar med Krimom in Mokrecem s 300 do 400 m visokimi skalnatimi pečinami.
Na drugi strani mostu je postavljena opozorilna tabla, da se kilometer navzdol začenja gozdni rezervat Iška Kočevsko-ribniškega gozdnogospodarskega območja. Cesta se začne vzpenjati na rob Rutarske planote. Na levi priteče izpod planote pritok Iške. Skoraj vso pot nas bo spremljal po grapi na levi strani, razen v spodnjem delu, kjer se cesta ovinkasto zvije okoli skalovja. Cesta se iz soteske dviga po jv. pobočju Mačkovca. Kljub strmini nam ni vroče, saj ves čas hodimo po gozdu. Ko po 45 min. premagamo strmino, pridemo na plano in v zaselek Predgozd, ki sodi v 20 min. oddaljeno naselje Selo pri Robu. V zaselku je nekdanja gozdarska hiša, zdaj kmetija odprtih vrat Silve Kraševec, Selo pri Robu 14, telefon: 01/788 94 62. Odprta je vse leto in ima 13 ležišč. Na lesenih tablah, nameščenih okoli lipe pred hišo, piše v slovenskem, hrvaškem, nemškem in angleškem jeziku, da se tam križata evropski pešpoti št. 6 Baltik–Jadran in št. 7 Atlantik–Črno morje.
V Predgozdu nas E-7 zapusti, do Krvave Peči pa se nam pridruži E-6. Pri kmetiji odprtih vrat nas kažipot usmeri po gozdni cesti proti Krvavi Peči. Takoj na začetku obširnih gozdov na Mačkovcu je ob cesti gozdarska hiša. Po 10 min. smo na prvem razpotju: desna gozdna cesta pelje v gozdove Tolstega vrha, po levi pa nadaljujemo našo pot v Krvavo Peč (4 km). Na razpotju je obvestilo, da smo na območju medvedov. Cesta je precej ravna, ob njej raste zavarovana mogočna jelka. Po 20 min. smo na drugem razpotju; pot nadaljujemo po desni, »glavni« cesti, ki se zelo zložno spušča do tretjega razpotja, na katerem nas kažipot »Krvava Peč 2,5 km«, usmeri v levo. V nekaj minutah pridemo na obširno planoto Laze; na s. strani zagledamo Mokrec. Cesta po planoti je precej ravna, potem pa se strmo spusti. Ko se spet zravna, pridemo na razpotje na jv. strani vzpetine Sv. Lenart (805 m); leva cesta pelje v 2 km oddaljeno vas Bukovec, naša pa se po v. pobočju Sv. Lenarta spusti v Krvavo Peč. Iz Predgozda smo hodili 1 h 15 min.
Iz Zavrha do Krvave Peči je 3 h 15 min.