Blegoš
BLEGOŠ, 1562 m, je najvišji vrh Škofjeloškega hribovja. Na j. strani kopastega vrha so planinski pašniki, na s. pa skoraj do vrha sega po večini bukov gozd. Na pašnikih najdemo pomembno alpsko floro, kot so clusijev svišč, črna murka, čašasti sviščevec, pogačica in še številne druge. Z vrha se odpira prelep razgled na vse strani. Proti v. se v bližini zvrstijo Koprivnik, Mladi vrh in Lubnik, naprej pa Polhograjsko hribovje s Toščem ter Posavsko hribovje s Kumom. Na j. strani vidimo del Poljanske doline, nad njo hribe nad Žirmi in Idrijo, na obzorju Snežnik, Javornike in Trnovski gozd. Na z. je v bližini Porezen, potem pa Spodnje Bohinjske gore. Sz. se nad Selško dolino dviga Ratitovec, za njim pa vidimo Julijce s Triglavom. Na s. se nad gorenjsko ravnino dvigajo Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe, v bližini pa sta Dražgoška gora in Jelovica. Na Blegošu še stojijo betonske utrdbe Kraljevine Jugoslavije, ki naj bi varovale dostope iz takratne Italije v Selško in Poljansko dolino. Na vrhu je skrinjica z žigom in vpisno knjigo, panoramska tabla pa nam pomaga pri razgledu.
Območje Blegoša je bilo zelo pomembno med NOB. V gozdovih in vaseh so taborile partizanske enote. V zimi 1941/42 je Cankarjev bataljon na tem območju bojeval več bitk z Nemci. V začetku avgusta 1942 so nemški policisti obkolili Blegoš in napadli partizanske enote; padlo je 11 borcev Poljanske čete, Loška četa in 3. četa Pohorskega odreda 2. grupe odredov pa sta se prebili iz obroča. Sredi julija 1943 je prišla na območje Blegoša 7. udarna brigada Franceta Prešerna ter to in naslednje leto na tem območju in po Gorenjskem bojevala številne bitke z nemškimi enotami. Čez Blegoš je tekla oskrbovalna pot med Gorenjsko in Primorsko.
Prek Blegoša je potekalo več kurirskih poti, tako med kurirskima postajama G-1 v Podlonku nad Selško dolino in G-3 v Martinj Vrhu, G-1 in G-11 v Davči, G-3 in G‑11 itd. Delovala je tudi partizanska telefonska povezava, saj se je Vojkova brigada poleti 1944 z Blegoša priključila na več kilometrov oddaljeno telefonsko postajo v Slugovi dolini.
Z vrha Blegoša se spustimo po precej strmi razgledni poti, ki se vijuga po sz. pobočju na Leskovško planino s planinsko postojanko. Do koče je 20 min.
KOČA NA BLEGOŠU, 1391 m, stoji na Leskovški planini na z. strani vrha. Leta 1977 jo je zgradilo PD Škofja Loka in jo leta 1982 tudi precej povečalo. Leta 2004 so popolnoma prenovili in posodobili njeno notranjost ter napeljali elektriko. Odprta je od začetka junija do konca septembra, maja in oktobra pa ob sobotah, nedeljah in praznikih. V sobah je 26 postelj, na skupnih ležiščih pa 35 ležišč; elektrika, tekoča voda, telefon: 050/614 587. Informacije: Planinsko društvo Škofja Loka, Kapucinski trg 13, 4220 Škofja Loka, telefon: 04/512 06 67.
Do koče lahko pridemo tudi s Hotavelj skozi Čabrače ter po grebenu na Prvo ravan, od tam naravnost do koče (3 h), ali čez vrh Blegoša (3 h 30).
Žig TV je v koči in v skrinjici na vrhu stopnic pred vhodom.
Od Koče na Blegošu nadaljuje TV v dolino Selške Sore. Za kočo prestopimo leseno ograjo, pot mimo osamljene smreke pa nas popelje navzdol v gozd. Kmalu smo na razpotju: desna pot po grebenu gre na Črni kal, TV pa precej strmo navzdol do ceste Črni kal–Murove. Do ceste je 10 min. Prečkamo cesto, potem pa nadaljujemo po stezi naravnost navzdol po redkem gozdu, poraščenem z lapuhom, koprivami in drugim rastlinjem. Po 10 min. pridemo v smrekov gozd, hoja postane prijetnejša. Pot se precej strmo spušča po ozki grapi in se po 15 min. priključi gozdni cesti, ki vodi iz Potoka do nekdanje kmetije Blegošar in planine na j. strani Kovka (1274 m). Po gozdni cesti v ozki in precej strmi Matevžkovi grapi pridemo po 15 min. do asfaltirane ceste, ki pelje navzdol v Potok, navzgor pa do kmetije Brlez. Po nekaj minutah se levo odcepi asfaltirana cesta v vasico Zala, TV pa nadaljujemo navzdol ob potoku. Kmalu zagledamo senožeti in prvo domačijo v Potoku. Nekaj korakov naprej se na desno odcepi gozdna cesta na Črni kal (3 km). Od koče do tega razpotja smo hodili uro in 15 min. Po nekaj korakih smo pri veliki hiši Potok 15 oz. pri Matevžku. Na njej je spominska plošča: »V tej hiši je bilo gorenjsko vojno področje od 8. 9. 1944 do 23. 3. 1945. Okupator je hišo požgal 24. 3. 1945.«
Razložena vas Potok, 680–840 m, 67 preb., obsega domačije ob Farjem potoku in samotne kmetije na pobočjih Malega Blegoša (1107 m), Črta (1019 m) in bregovih nad dolino Davče. V začetku 17. stol. je bila tam fužina, vendar jo že Valvasor omenja kot opuščeno. Za fužinarji so se tam naselili slovenski naseljenci. Potok in njegovo širše območje je znano tudi po dogodkih iz obdobja NOB. Skozi to vas je bil prehod iz Gorenjske na Primorsko. Pri Marenkovcu ob cesti v Zalo je bila 12. julija 1943 ustanovljena 7. udarna brigada Franceta Prešerna. 24. marca 1945 so vas požgali Nemci.
Od Matevžka gremo navzdol po asfaltirani cesti. Dolina se nekoliko razširi. Po 15 min. se na levo odcepi stara pot ob Farjem potoku v dolino in nam zelo skrajša hojo po cesti, ki naredi velik ovinek. Takoj pod cesto je zajetje vode iz potoka, pod njim pa stoji opuščen mlin. Po hrbtu med Farjim potokom na levi in Muštrovo grapo na desni se po gozdu v 30 min. spustimo do ceste in mosta čez potok Davča. Pri mostu stoji spomenik padlim borcem NOV iz teh krajev. Takoj za mostom je razpotje: asfaltirana cesta na levo nas pelje do smučarskega centra Črni vrh, v Cerkno in Davčo, po asfaltirani cesti ob Davči navzdol pa v 20 min. pridemo do Davškega mosta, v bližini katerega se Davča izliva v Selško Soro.
Po asfaltirani, zložno se spuščajoči cesti je še 4 km do Železnikov. Dolina je na začetku ozka soteska in v skalah ob cesti je t. i. alpinistični plezalni vrtec. Po 2 km se na Jesenovcu nekoliko razširi; od tam se na desno odcepi asfaltirana cesta, ki ob potoku Zadnja Smoleva vodi na Martinj Vrh, še nekoliko naprej pa je na levo planinska pot na Ratitovec. Prav pri odcepu se potok Plenšak izliva v Selško Soro; ob sotočju je do začetka 20. stol. stala fužina. Naselje Jesenovec je od leta 1966 sestavni del Železnikov. Hiše so čedalje bolj strnjene in po uri hoje smo v Železnikih, v naselju Na Plavžu, kjer je na levi veliko poslopje tovarne Tehtnica.
Od Koče na Blegošu do Železnikov je 3 h 30 min.