Spodnja Idrija
SPODNJA IDRIJA, 305 m, 1860 preb. Urbanizirano središčno naselje leži v dolini ob sotočju potoka Kanomljica in reke Idrijca. Novi del naselja s poslovnim centrom in stanovanjskimi bloki je na desnem bregu Idrijce ob magistralni cesti Idrija–Tolmin, ki vodi skozi naselje kot Slovenska ulica, ter na zložnem pobočju nad njo. Ob cesti proti Idriji sta zaselka Mokraška vas z manjšo hidroelektrarno in Marof z Domom upokojencev. Dolino obkrožajo strma pobočja vrhov Cerkljanskega in Idrijskega hribovja Gradišče (998 m) na sv., Kendov vrh (1078 m) na sz. in Cerkovni vrh (804 m) na j. strani. Pred najdbo živega srebra je bila Spodnja Idrija najpomembnejše naselje in cerkveno središče širše okolice, tudi za tedanjo Idrijo. Na začetku naselja z idrijske strani stoji na vzpetini na levem bregu Idrijce župnijska cerkev Marija na Skalci, ki je bila prvič omenjena leta 1132, v 17. stol. pa je bila obnovljena v baročnem slogu. Ko so leta 1965 cerkev znova obnavljali, so pod beležem odkrili freske slikarja Jožefa Mraka iz Idrije, nastale leta 1762. Pod cerkvijo se ob Idrijci stiska staro jedro naselja. Na levem bregu Kanomljice so v 16. stol. v bližini zdajšnjega mosta stale fužine, v katerih so iz železove rude, ki so jo kopali na bližnjih ležiščih, pridobivali lito železo. Prodajali so ga v Benetke, tam pa so iz njega izdelovali topovske krogle. Temu delu naselja še zdaj pravijo Fužina.
Živahen utrip dajeta Spodnji Idriji industrija rotacijskih sistemov Rotomatika v Spodnji Kanomlji v bližini Spodnje Idrije, in lesna industrija ILES. V naselju so poslovalnica banke, pošta, osnovna šola, samopostrežba in nekaj drugih trgovin, več gostinskih lokalov, manjših podjetij in precej obrtnih delavnic. Na Griču nad naseljem stoji znani hotel Kendov dvorec.
IDRIJSKO HRIBOVJE je sredogorsko hribovje med Cerkljanskim hribovjem na s., Škofjeloškim hribovjem na sv. in Trnovskim gozdom na j. Površje so izoblikovali reka Idrijca od izvira na robu Vojskarske planote do sotočja s Trebuščico pri Dolenji Trebuši, njena desna pritoka Belca in Zala ter levi pritoki Nikova, Kanomljica, Otuška in Sevnica, pa tudi desni pritoki Trebuščice. Reka in potoki so v apnenčeve in dolomitne kamnine vrezali globoke doline in grape s strmimi pobočji. Nad njimi se širijo večje in manjše planote; največja je Vojskarska planota s središčem na Vojskem. Na zakraselih planotah so gozdovi in travniki, v bližini samotnih kmetij pa tudi majhne njive. Prebivalci se preživljajo predvsem z gozdarstvom in živinorejo.
Na poti TV bomo spoznali del Idrijskega hribovja med Spodnjo Idrijo in Gorenjo Trebušo.
Po magistralni cesti, na katero smo na poti iz Ledin prišli v Spodnji Idriji, gremo proti Idriji do bližnjega razpotja onkraj mostu čez Idrijco. Tam zavijemo desno po stari cesti ob Idrijci pod vzpetino s cerkvijo Marije na Skalci in ob vznožju Cerkovnega vrha v dolino potoka Kanomljica. Po 10 min. se pridružimo novi cesti iz Spodnje Idrije po dolini Kanomljice in čez Oblakov Vrh v Dolenjo Trebušo. Kmalu smo čez Kanomljico v industrijski coni s tovarno Rotomatika, lesno industrijo ILES in carinsko cono, te pa so že v Spodnji Kanomlji tik pred izlivom Kanomljice v Idrijco. Spodnja Kanomlja, 320 m, 253 preb., je razloženo naselje ob cesti v dnu doline Kanomljice in na strmih pobočjih nad dolino. TV pelje po regionalni cesti na levem bregu potoka zelo zložno navzgor. Ob cesti je veliko novih družinskih hiš. Po 5 min. od carinske cone se desno navzgor odcepi lokalna asfaltirana cesta na Idrijske Krnice. Kmalu zagledamo s. gozdnati rob Vojskarske planote na j. strani doline, pod njim je skrita Partizanska tiskarna Slovenija, naš cilj. Po 45 min. od mosta pridemo v Srednjo Kanomljo, 350 m, 280 preb., zelo razloženo naselje v srednjem delu doline. Na levo se odcepi bližnja cesta, ki čez preval z zaselkom Kanomeljsko Razpotje (585 m) vodi v Idrijo; pri odcepu se v Kanomljico izliva potok iz Bratuševe grape. Nekaj korakov naprej je pri šoli in kapeli središče naselja, nad cesto pa je domačija Mirka Petriča s kmečkim turizmom. Naša pot gre naprej po dolini. Ob cesti nas spremljajo številne nove hiše. V 20 min. pridemo na razpotje: kažipota »Vojsko« in »Tiskarna Slovenija« nas usmerita levo na lokalno cesto.
V bližini ribogojnice prečkamo Kanomljico; po strmi grapi tam priteče tudi Beli potok. Za ribogojnico se asfaltirana cesta konča in kmalu pridemo do velike obnovljene Ovčjakove domačije, Srednja Kanomlja 35. Cesta se začne zložno vzpenjati po pobočju na j. strani doline, vzporedno s cesto po dolini. Kmalu za domačijo priteče izpod Vojskarske planote potok Klavžarica. Na razpotju na ostrem ovinku nekaj korakov naprej nadaljujemo po desni, položnejši cesti. Na drugi strani doline se dvigajo strma pobočja Idrijskih Krnic s samotnimi kmetijami. Po 25 min. od ribogojnice pridemo v mešani gozd in cesta se po njem zravna. Ko smo po 20 min. iz gozda, je pod cesto velika Ivaniševa domačija, že Gorenja Kanomlja 40. Tik pod prevalom nad dolino Kanomljice, kjer se cesta prevesi proti Dolenji Trebuši, opazimo zaselek Oblakov Vrh (721 m), ki sodi v zelo razloženo naselje Gorenja Kanomlja, 690 m, 143 preb. Ta se razprostira v zgornjem delu doline Kanomljice in na hribovitih pobočjih na obeh straneh doline. Nad Ivanišem je razpotje in kažipot na njem nas usmeri naravnost proti Partizanski tiskarni in na Vojsko. Pridemo v lep mešani gozd, po 10 min. od Ivaniša pa smo pri Repitovi domačiji nekaj korakov pod cesto. Čudovit razgled nas prisili k postanku. Na drugi strani doline se vleče dolg hrbet od Jelenka (1107 m) na v. strani, prek Idrijskih Krnic do Vrhovca (1079 m) v bližini Oblakovega Vrha na z. strani, na pobočju pa je veliko domačij in majhnih zaselkov; ta razgled se nam bo še ponovil. Približno 10 min. naprej od Repita smo pri domačiji Omevnik, potem pa pridemo v gozd. Strmina postane hujša. Cesta se oddalji od doline in obrne proti Vojskarski planoti. Po približno 20 min. od Omevnika zavijemo na ostrem ovinku s ceste levo in gremo po stezi, ki se razširi v star kolovoz, po bukovem gozdu navzgor. Kmalu smo na travnatem pobočju tik pod Skokovo domačijo, do katere sta le še dve minuti. S ceste je 15 min.
Na veliki Skokovi domačiji, p. d. V Humu, Gorenja Kanomlja 49, je pritrjena spominska plošča. Na njej preberemo, da je v tej hiši od 16. septembra 1944 do 1. maja 1945 delovala relejna kurirska postaja P‑8. Pod podatki je pomenljiv verz Alenke Božič, ki ga je za ploščo izbral Franc Rejec – Kuhar:
»Od tod je v vihri vojnih let
beseda naša šla v svet.«
Kurirska postaja P-8 je bila ustanovljena za povezavo Partizanske tiskarne Slovenija s kurirskim omrežjem Primorske prek osrednje kurirske postaje P-7 v Gorenji Trebuši in kurirske postaje P-5 v bližini Predmeje. Vsako jutro okoli 5. ure so kurirji prinašali iz tiskarne na postajo tri polne nahrbtnike Partizanskega dnevnika, potem pa so trije kurirji odnesli časopis na javko v Mrzli Rupi, kjer so ga prevzeli kurirji iz P-7 in P-5. Postaja P-7 je skrbela za nadaljnji prenos na Gorenjsko, Tolminsko in v Benečijo, P-5 pa je prevzela svežnje za Vipavsko dolino, Kras, Istro, Notranjsko, Gorico in Trst. Po teh zvezah so zvečer prinašali tudi rokopise in drugo pošto za tiskarno. Pozimi so kurirji prihajali v tiskarno po potoku, da v snegu ne bi puščali sledi. Prvi komandir P-8 je bil Ciril Lampe, marca 1945 pa ga je nasledil Franc Rejec – Kuhar. Zelo zahtevne naloge je opravljalo šest kurirjev.
Od domačije V Humu nadaljujemo TV proti s. pobočju Vojskarske planote. Na razpotju nas kažipot usmeri po desni cesti proti Tiskarni Slovenija, leva pelje na Vojsko. Naša pot se zložno spusti do potoka Studenec, kjer se cesta konča. Onkraj potoka nam kažipot »Tiskarna Slovenija 250 m« pokaže po gozdnatem pobočju navzgor. Po 10 min. smo pri uti, v kateri je še zdaj ohranjena hidroelektrarna z močjo dva kilovata, ki je dajala tiskarni elektriko. Voda za pogon turbine je speljana po ceveh iz bližnjega potoka. Elektrarna še vedno daje elektriko za razsvetljavo tiskarne in pogon strojev; oskrbnik jo daljinsko vključi iz tiskarne. Še par korakov navzgor in že smo pri poslopjih tiskarne. Od domačije V Humu je 45 min.
Iz Spodnje Idrije do Partizanske tiskarne Slovenija je nekaj manj kot 4 h hoda. Pot si skrajšamo, če ujamemo avtobus Idrija–Oblakov Vrh in se z njim pripeljemo do odcepa ceste pri ribogojnici.