Lokve
LOKVE, 947 m, 122 preb. Razloženo naselje leži na obsežnem planem podolju sredi gozdov v sz. delu Trnovskega gozda. Gručasto jedro, imenovano Krotna vas, je ob razpotju cest v Trnovo, Čepovan ter na Lazno in Predmejo pod vzpetino, na kateri stoji župnijska cerkev sv. Antona Padovanskega. Drugi deli naselja so Dolenji in Gornji Konec, Voglarija, Cibja vas, Skrlj in Podskrlje. Podolje obrobljajo vzpetine Škol (1182 m) na s., Mali Češevik (1104 m) na v., Mala in Velika Ilovica (1166 m) na jv., Prezren (1128 m) na j. in Črni vrh (1066 m) na z. strani. Lokve so bile sprva pastirsko naselje; takrat so nastala ledinska imena Goveji Kal, Ovčarija in Jenčerija. V 18. stol. so tja prišli steklarji iz Hamburga in postavili glažute, v katerih so izdelovali steklenice ter jih prek Trsta izvažali v Španijo. Glažute so obratovale od 1770 do 1830. Med 1. svetovno vojno so bila na Lokvah osrednja avstrijska skladišča hrane za soško fronto.
Lokve so postale pomemben turistični in izletniški kraj. Čist zrak, naravne zanimivosti v širši okolici, prijetni sprehodi in vzponi na bližnje vrhove, zlasti na Poldanovec (1299 m), poleti privabljajo veliko obiskovalcev. Pozimi so Lokve zimsko-športno središče z urejenimi smučišči, štirimi vlečnicami in urejenimi tekaškimi progami (vsa smučišča obsegajo 10 ha). Za razvoj turizma skrbi Turistično društvo Lokve. Na Lokvah je več gostišč s prenočišči. Ljudje se ukvarjajo z gozdarstvom in turizmom, precej pa je zaposlenih v Novi Gorici; Lokve so s tem mestom povezane z rednimi avtobusnimi zvezami. Naselje sodi v dostavni okoliš pošte Trnovo pri Gorici.
Po kapitulaciji Italije so se na Lokvah nastanile partizanske vojaške enote, pa tudi italijanska partizanska enota garibaldincev, ter od tod odhajale v akcije proti okupatorju na širšem območju. V tem kraju je bil od 28. decembra 1943 do 10. oktobra 1944 tudi sedež IX. korpusa NOV in POS; spominska plošča je na hiši Lokve 23. Partizanska telefonska centrala na Lokvah je s svojimi zvezami povezovala vojaška in politična vodstva v Trnovskem gozdu. Nemci so Lokve kar šestindvajsetkrat napadli ali bombardirali z letali. Pri prvem napadu 29. septembra 1943 so ujeli 42 domačinov in jih odgnali v internacijo. Ob napadih 19. februarja in 10. oktobra 1944 so Nemci požgali vse hiše v vasi. Med nemško ofenzivo proti enotam IX. korpusa je na Lokvah padel komandant XXX. divizije, podpolkovnik Ivan Turšič – Iztok (1922–1944), leta 1951 razglašen za narodnega heroja. Ob cesti iz Trnovega stoji na kraju, kjer je padel, spomenik v njegov spomin. Kljub nenehnim napadom Nemci niso mogli uničiti partizanskih enot v Trnovskem gozdu; te so postajale vse močnejše in so se pripravljale na končne boje za osvoboditev Primorske. Na poslopju nekdanje osnovne šole je spominska plošča 38 padlim borcem NOV in žrtvam fašističnega nasilja iz Lokev in Lazne.
Za Pot kurirjev in vezistov NOV Slovenije imajo Lokve poseben pomen. V tem kraju je namreč delavski svet Združenega ptt podjetja Ljubljana v imenu vseh kolektivov PTT Slovenije 17. junija 1967 podelil kurirjem in vezistom NOV Slovenije domicil. Na poslopju nekdanje osnovne šole je spominska plošča, ki mimoidoče opozarja na ta dogodek. Planinci planinskih društev v okviru PTT Slovenije so s tri tedne trajajočega pohoda od Prekmurja do Lokev prinesli delavskemu svetu pozdrave vseh delavcev PTT. Na tem pohodu, ki je planince po večini vodil po kurirskih poteh iz obdobja NOV, se je porodila tudi zamisel o vzpostavitvi Poti kurirjev in vezistov NOV Slovenije; ta naj bi bila živ spomenik delu, naporom in žrtvam te izjemno pomembne dejavnosti med NOB.
Žig TV je v skrinjici nad poštnim nabiralnikom na hiši Lokve 23, v kateri je bila nekdaj trgovina.
S križišča na Lokvah TV nadaljuje po asfaltirani cesti desno proti Novi Gorici. Cesta se zložno spušča do razpotja, na katerem stoji spomenik Ivanu Turšiču – Iztoku; da tja je 10 min. Na razpotju zavijemo desno na gozdno cesto proti z. Skoraj ravna cesta pelje po lepem bukovem gozdu. Kmalu se obrnemo proti jz. in po 20 min. od spomenika smo na prvem razpotju; pot nadaljujemo po zgornji desni cesti. Na obeh straneh ceste, ki se začne zložno in ovinkasto spuščati, nas spremlja lep mešani gozd z nasadi mladih smrek na posekah. Po 15 min. smo na drugem razpotju; leva cesta je zaprta z zapornico, TV pa nadaljuje po desni, ki se zelo zložno spušča po zakraseli planoti z mešanim gozdom. Do tretjega razpotja je 15 min., naprej po levi, glavni cesti pa še par minut do četrtega razpotja, na katerem gremo spet levo po glavni cesti. Na peto razpotje pridemo v 10 min.: leva cesta je zaprta z zapornico, naša pot pa nadaljuje po desni. Po 15 min. smo mimo šestega in sedmega razpotja; na sedmem se desno odcepi cesta v zaselek Zavrh, ki že sodi v naselje Voglarji, 770 m, 113 preb. Zaselki tega naselja ležijo zelo razloženo v z. delu planote Trnovskega gozda. Pri križišču stoji velika gozdarska hiša, Voglarji 47, mimo katere je speljan električni daljnovod. Na razpotju se TV obrne po levi asfaltirani cesti proti j.; te smeri se bomo držali vse do Trnovega, zato z glavne ceste ne bomo zavili ne levo ne desno na stranske ceste. Po 20 min. je na levi jasa s samotno hišo zaselka Cvetrež; na razpotju kmalu za domačijo gremo po poti naravnost in ne po levi cesti, ki pelje do asfaltirane ceste Lokve–Trnovo–Nova Gorica. Zakrasela planota je še vedno gozdnata, med gozdom pa so že travnate doline, ki so ponekod zaraščene z grmovjem. Ob cesti je speljan telefonski vod, ki nas bo spremljal do Trnovega. Ravna kraška planota je porasla z mešanim gozdom. Po 30 min. pridemo do hiš osrednjega zaselka Voglarji. Ob cesti so značilne kraške kamnite ograje. Na razpotju v zaselku zavijemo po levi cesti; na obeh straneh je redek listnati gozd. Približno po 15 min. zagledamo na j. strani v bližini vzpetino Kobilnik (813 m) nad Trnovim s spomenikom padlim borcem NOV. Čez nekaj minut zavijemo tik pred Trnovim desno po stranski cesti na planoto za vasjo; od tam je nekaj korakov levo v vas, desno pa nekaj minut do spominskega parka na Kobilniku.
Z Lokev v Trnovo je 3 h. Priporočamo pozorno spremljanje kažipotov in markacij na križiščih in razpotjih!
