Slivje
SLIVJE, 588 m, 108 preb. Obcestna vas leži pod j. obronki Brkinov tik nad Matarskim podoljem. V vasi je trgovina. Na v. strani vasi je vzpetina Hrib in z nje priteka 15 studencev. Vse so zajeli v zbiralnik, iz katerega so do vseh hiš speljani vodovodni priključki. Nekdaj so studenci napajali vaška korita, zdaj pa jih je nekaj ostalo za spomin. V dolini Mrzlice na z. strani vasi teče Slivarski potok, ki ponikne v približno 300 m globoko brezno Slivarske ponikve. Ogledati si velja župnijsko cerkev sv. Martina, zgrajeno ob koncu 17. stoletja. Obnovljena je bila leta 1940, v njej pa so freske Toneta Kralja. Zanimivo je tudi staro kamnito znamenje s kipcem sv. Florijana sredi vasi. Na ravnici pod cerkvijo stoji lep spomenik padlim borcem NOV in žrtvam okupatorjevega nasilja iz Slivja ter okoliških vasi Orehek, Mrše, Velike Loče, Hotična in Ritomeče. Na spomeniku so tudi imena osmih borcev poveljstva mesta Koper, padlih v tem kraju na poti v Brkine. Na spomeniku so zapisani verzi:
»Glej rodno zemljo, glej višave,
odete v razsvetljeni dan.
Na grobu cvet nesmrtne slave,
doslej na naših tleh neznan.«
Iz Slivja gremo po ravni asfaltirani cesti do 30 min. oddaljene Markovščine. Namesto brkinskega zelenja gozdov in travnikov nas zdaj spremlja kamniti Kras s kraško floro, vrtačami in jamami. Najprej se z desne priključi asfaltirana cesta, po kateri pride z Artviž tudi SPP; skupaj s TV bosta šli na Slavnik. Kmalu potem se na levo odcepi cesta k jami Dimnice, ki je urejena za turistične oglede. Ime je dobila po vodnih hlapih, ki se pozimi dvigajo iz jame. Čez nekaj minut že zagledamo cerkveni zvonik in prve hiše v Markovščini. Mimo cerkve sv. Antona Padovanskega in levo skozi vas pridemo do mednarodne ceste Trst–Kozina–Reka.