Tolsti vrh
(foto: Darko Pavlin)
TOLSTI VRH, 320 m, 97 preb. Razloženo naselje leži po pobočjih vinorodnega Tolstega vrha (356 m) v Podgorju, valoviti pokrajini med Krko in Gorjanci. Hiše so raztresene med vinogradi, precej je tudi počitniških hišic in zidanic. Dela naselja sta tudi zaselka Bičevje in Leskovec. Na vrhu hriba stoji cerkev sv. Roka, ki so jo leta 1713 zgradili prebivalci Šentjerneja, da bi jih sv. Rok obvaroval pred kugo.
V bližini cerkve so odkrili rimske grobove, v njih pa so našli keramično skledo in železno sponko, ki ju zdaj hrani muzej na Dunaju. V zaselku Bičevje na s. strani hriba so odkrili sledove ilirskega naselja. Na sv. strani Tolstega vrha stoji graščina Gracarjev turn iz 14. stol. Imenuje se po nekdanjih gospodarjih Gracarjih. Leta 1821 jo je kupil ribniški graščak Anton Rudež. Njegov vnuk Karel Dragotin Rudež je bil pobratim pisatelja Janeza Trdine, zato je ta prihajal v graščino na obisk in tam napisal tudi del svojih Bajk in povesti o Gorjancih.
S Tolstega vrha je čudovit razgled na vse strani. Proti j. in v. vidimo dolg hrbet Gorjancev s Trdinovim vrhom in planinskim domom Vinka Paderšiča pri Gospodični. Sv. od Trdinovega vrha se vleče v dolino globoka soteska potoka Pendirjevka, v njeni bližini pa na v. strani spodnjega dela soteske opazimo grad Prežek, prvič omenjen okoli leta 1200. Grad je bil središče posesti freisinških škofov med Krko in Gorjanci. Na jz. seže pogled do Kočevskega roga. Proti s. vidimo nad dolino Krke Raduljsko hribovje s Trško goro in Grčevjem, Krško gričevje z Vinjim vrhom in Bučko ter Posavsko hribovje z Bohorjem in Lisco. Na s. strani pa je v bližini prostrano Krško polje.
Na Tolstem vrhu se začasno poslovimo od Trdinove poti, s katero se bomo spet združili pri Domu Vinka Paderšiča. Z vrha se vrnemo na razpotje v Dolenjem Suhadolu, od koder se po levi asfaltirani cesti spustimo v dolino hudourniškega Vrtaškega potoka, ki izvira v bližini Krvavega kamna na Gorjancih. Takoj pod razpotjem je še nad dolino gručasto središče vasi Dolenji Suhadol, 330 m, 128 preb. V vasi so zgradili precej novih hiš, ko je bil kraj povezan z asfaltirano cesto z Velikimi Brusnicami, od koder so dobre zveze z Novim mestom. Prvi podatki o vasi segajo v leto 1291. Cesta se iz vasi zložno spušča v dolino po vrtačastem hribovitem svetu. Po 45 min. pridemo z razpotja v dno doline in do Vrtaškega potoka, kjer je majhen zaselek V Grabnu, ki že sodi v naselje Gorenji Suhadol, 349 m, 54 preb. Zaselek povezuje s središčem asfaltirana cesta, ki gre še nekaj časa po dolini, potem pa se obrne levo v Gorenji Suhadol. Naša TV se kmalu za zaselkom loči od te ceste in zavije desno po asfaltirani cesti, ki se zložno vzpne na širok hrbet med dolinama Vrtaškega in Šumečega potoka. Po 15 min. smo na slemenu, s katerega nas preseneti prelep razgled na bližnje Gabrje, Gorjance proti Vahti, vas Dolž, Mehovski hrib in Ljuben ter od j. proti s. do Mirne gore, Kočevskega roga, Straške gore, Cerovega hriba in do Raduljskega hribovja. Nekaj minut je cesta ravna, potem pa se zložno spustimo do gozdne ceste iz Gabrja na Gorjance in do naselja Gabrje. Po Portoroški cesti pridemo v središče kraja pri spomeniku NOB.
S Tolstega vrha v Gabrje je 1 h 30 min.