Ribniška koča
RIBNIŠKA KOČA, 1507 m, stoji na majhni planoti tik pod Malim Črnim vrhom (1533 m). Predhodnico zdajšnje koče je leta 1932 na Ribniškem sedlu zgradila Mariborska podružnica SPD; poimenovali so jo Senjorjev dom po dr. Davorinu Senjorju (1882–1960), dolgoletnem podružničnem načelniku. Borci Pohorskega bataljona so 9. oktobra 1942 kočo požgali, da Nemci ne bi imeli v njej postojanke za napade na partizane. PD Maribor-Matica je leta 1949 na pogorišču nekdanje Hutterjeve vile zgradilo novo Ribniško kočo. Leta 1978 je kočo prevzelo PD Paloma Sladki Vrh in jo v celoti obnovilo. Od leta 1993 je zakupnik koče Janko Zapečnik iz Hudega Kota. Kočo so večkrat obnavljali, zadnjič med leti 2000 in 2003, ko so tudi v nekdanjem gospodarskem poslopju uredili nekaj apartmajev. Koča je odprta vse leto. V sobah je 40 postelj, na skupnih ležiščih pa 20 ležišč. Elektrika, topla voda, telefon: 02/876 82 46.
Od koče lepo vidimo bližnji Jezerski vrh ter proti v. hrbet Pohorja in del Dravske doline, na s. strani Ribnico na Pohorju, del Dravske doline z Radljami ob Dravi, Kozjak, Košenjak in Gólico.
Maja 1941 je bil v Ribnici ustanovljen odbor OF in od poletja tega leta je bilo Ribniško Pohorje vključeno v narodnoosvobodilni boj. V noči na 12. avgust 1941 je Pohorska četa uspešno napadla nemško postojanko v Ribnici. Decembra 1943 so Nemci izvedli veliko ofenzivo proti takrat že močnim enotam Pohorskega odreda. Najsrditejši boji na območju Ribniškega Pohorja so potekali 6. decembra in tedaj so partizani Nemce pregnali v dolino. Tomšičeva brigada je v noči na 23. avgust 1944 napadla in zavzela močno utrjeno nemško postojanko v Ribnici ter osvobodila vas s širšo okolico. Oblast je prevzela OF, Ribnica pa je bila svobodna do nemške ofenzive novembra 1944.
Na Ribniškem Pohorju je bila v prvi polovici leta 1944 ustanovljena kurirska postaja S-9. Prvi komandir je bil Jože Zagožen – Servac, na postaji pa je bilo 13 kurirjev. Zavetišče so imeli v majhni zemljanki na Stepišnikovi poljani nad Ribnico. Zveze so vzdrževali s S-31 nad Mislinjsko dolino in S-11 na Kumnu nad Lovrencem na Pohorju.
V bližini koče je Smučarski klub Branik iz Maribora leta 1980 postavil lep spomenik Miranu Cizlju (1915–1944), domoljubu, vsestranskemu vrhunskemu športniku, alpinistu in državnemu smučarskemu prvaku, ki je padel med NOB.
Do Ribniške koče lahko pridemo tudi iz Ribnice na Pohorju (2 h) in iz Mislinje (3 h). Tja se lahko pripeljemo tudi po lokalni cesti iz Ribnice na Pohorju (8 km).
Žig TV je v Ribniški koči.
Od Ribniške koče zložno nadaljujemo TV mimo spomenika Miranu Cizlju, pod smučarsko vlečnico in mimo počitniškega doma na bližnji Mali Črni vrh. Na vrhu so leta 2003 zgradili umetno jezero, iz katerega črpajo vodo za zasneževanje smučišč na Ribniškem Pohorju. Tik pod jezerom so postavili stavbo za smučarje. Z vrha se mimo nove stavbe spustimo po položnem travnatem z. hrbtu proti gozdu in prvemu krajšemu prevalu. Sledi zelo kratek zložen vzpon in vnovičen spust na širši preval Višavje (1509 m), kjer se odcepi pot v Mislinjo. Pot se zložno vzpenja po v. gozdnatem pobočju Črnega vrha na planjo, poraslo z nizkimi smrekami. Kažipot »Črni vrh 5 minut« pokaže na levo. Po gozdičku pridemo na najvišji vrh Pohorja. Od Ribniške koče je 45 min.