Soriška Planina

SORIŠKA PLANINA (1300–1400 m) je travnata planota, ki se zložno dviguje nad Bohinjskim sedlom proti travnatim pobočjem Dravha (1547 m) na jv., Lajnarja (1549 m) na j. in Slatnika (1600 m) na jz. strani. Na s. strani planine se vzpenjajo gozdnata pobočja Možica (1603 m), njegovega vrha pa ne vidimo. Na vse štiri vrhove so speljane lahke planinske poti. Z vrhov so prelepi razgledi na vse strani, zlasti na Ratitovec, Karavanke, Škofjeloško hribovje, Porezen, Baško grapo s Podbrdom ter na Julijce s Črno prstjo v bližini in Triglavom v sredini. Ob jasnem vremenu pa sega razgled do Snežnika, Javornikov in Trnovskega gozda na obzorju. Na vrhovih so debeli železobetonski bunkerji nekdanje Rupnikove obrambne linije, zgrajeni tik pred 2. svetovno vojno za obrambo pred Italijani. Soriška planina je odprta le proti vzhodu, tako da lepo vidimo samo bližnji Ratitovec (Altemaver, 1678 m).

Soriška planina je dobila ime po vasi Sorica, saj kmetje iz te vasi pasejo živino na tej planini. Zaradi izdatnih snežnih padavin so na planini odlična smučišča. Zgradili so več objektov, namenjenih smučarjem, poleti pa za aktivni počitek. Nekdanja Litostrojska koča (1306 m), ki jo je leta 1957 postavilo PD Litostroj iz Ljubljane, ni več ustrezala čedalje večjemu številu obiskovalcev, kljub temu da jo je podjetje Litostroj pozneje povečalo in zgradilo še depandanso. Leta 2003 jo je kupil podjetnik Miha Kranjc iz Ljubljane, ki namerava zgraditi sodobnejšo postojanko. Na spodnjem robu planine, tik nad parkirnim prostorom, stoji nov gostinsko-turistični objekt Brunarica (1282 m), ki je v lasti Turističnega centra Soriška planina, njegov upravitelj pa je Stanko Velimirovič. Brunarica je stalno odprta, v gostinskem prostoru je 30, na terasi pa 70 sedežev; v sobah imajo 30 postelj; telefon: 041/585 299.

Na Soriško planino lahko pridemo tudi po markiranih poteh iz Sorice (1 h 15) in iz Bohinjske Bistrice (2 h 30). Pripeljemo se lahko iz Podrošta v Selški dolini (10 km) in iz Bohinjske Bistrice (13 km).

Žig TV je v gostinskem lokalu Brunarica in v skrinjici na sprednji strani objekta.

Od Brunarice se vrnemo na cesto Bohinjska Bistrica–Podrošt, po kateri zavijemo desno proti Sorici. Po 10 min. skrajšamo cestni ovinek po gozdni stezi na desno. Po cesti gremo zložno približno 10 min. navzdol do električnega droga A, tam pa spet zavijemo desno po bližnjici, ki seka cestni ovinek. Mimo počitniške hišice Zgornja Sorica 59 pridemo pri križu spet na cesto. Sledi približno 15 min. zložnega spusta do ostrega zavoja. Levo pod cesto je grapa, nad njo skalovje na jz. strani vrha Tonderškofel (1326 m), desno nad cesto pa v. skalnato pobočje Dravha. Na ostrem ovinku zapustimo cesto in zavijemo desno po široki poti do bližnjega razpotja, na katerem se z desne priključi LPP z Lajnarja in Dravha. Široka pot se spusti po jv. pobočju Dravha. Desno pod potjo je smrekov, nad potjo bukov gozd. Strmina je kar precejšnja. Po 15 min. smo na razpotju: LPP zavije levo na cestno križišče in v Sorico, TV pa se po gruščnatem kolovozu spusti na cesto Sorica–Petrovo Brdo. Odpre se prelep pogled na Sorico. Na tabli »Sorica, Groharjeva vas« ob cestnem križišču, 200 m levo, ob podobi Groharjevega Sejalca piše:

»Vasica nosi v sebi lepoto,

svetlobo jutra, tišino noči.

Vasica nosi v sebi ljubezen,

pesem, veselje otroških oči.

Vasica nosi v sebi zvestobo

do hiše domače in rodne prsti.

Pridi popotnik, postoj, se naužij!«

Če nam dopušča čas, se odzovimo prijaznemu vabilu ene najlepših slovenskih vasi. S Soriške planine do ceste smo hodili 60 min.

Po asfaltirani cesti zavijemo desno proti Petrovemu Brdu. Cesta je najprej speljana po jv. strmem pobočju Dravha in se zelo zložno vzpenja. Večkrat se odpre pogled na Sorico, pred nami pa se dviga stožčasti Hoč. Po približno 30 min. se z leve iz Sorice priključi LPP, ki nas bo spremljala na Porezen. Po nekaj minutah prečkamo potok, potem pa se cesta začne zložno spuščati po j. pobočju Lajnarja proti Petrovemu Brdu. Levo pod pobočjem je globoka dolina Zadnje Sore. Kmalu zagledamo cesto, ki iz Škofje Loke pripelje po dolini. Tik preden se ovinkasto vzpne na Petrovo Brdo, so ob njej poslopja nekaj domačij. Po 70 min. hoje po cesti smo na Petrovem Brdu.

S Soriške planine na Petrovo Brdo je 2 h 15 min.

Komentiranje ni možno.