Kurešček
(Foto Sašo Nikašinovič)
KUREŠČEK, 826 m, se dviga na sv. strani višjega, gozdnatega Mokreca nad j. obrobjem Ljubljanskega barja. Ime je dobil v obdobju turških vpadov, saj so na njem kurili kresove, ki so opozarjali na turško nevarnost. Na vrhu hriba je nova božjepotna cerkev Marije Kraljice miru. Prejšnja cerkev je bila med 2. svet. vojno požgana, novo pa so na starih temeljih zgradili leta 1991. Tik pod vrhom stoji na prijazni senožeti Planinski dom na Kureščku. Tam je bila planinska koča že pred 2. svet. vojno, vendar so jo Italijani 19. marca 1942 požgali. Leta 1961 so zgradili zdajšnji dom; leta 1996 ga je župnijski urad Ig, ki ga tudi upravlja, popolnoma obnovil in povečal. Dom ima v zakupu družba Klančar&sinovi in je stalno odprt, razen ob ponedeljkih; v sobah je 50 postelj, tekoča voda, elektrika, telefon: 01/364 41 92.
Kurešček je privlačna izletniška točka, tja pa zlasti spomladi in jeseni radi prihajajo tudi planinci. Povsod se razprostira lepa in prijazna pokrajina z gozdovi in jasami ter lepimi razgledišči. Lepo vidimo Mokrec, Krim, Ljubljansko barje, Polhograjsko hribovje, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe, Posavsko hribovje s Kumom in v bližini Turjak.
(Foto Sašo Nikašinovič)
Kurešček in okoliške vasi ohranjajo številne spomine na narodnoosvobodilni boj na tem območju. Dve spominski plošči pri vhodu v dom seznanjata obiskovalce z nekaterimi dogodki med NOB. Prva pove, da je bilo v letih 1941–1942 tam shajališče prvih partizanskih borcev na tem območju, posebno junaške Mokrške čete. Na drugi plošči pa piše, da je osvobodilna misel združila prebivalce okoliških vasi na prvem mitingu avgusta 1941 in jih pritegnila k splošni ljudski vstaji proti okupatorju.
V »Pregledu zgodovine NOB v Sloveniji« je zapisano, da so Italijani v hajki 7. oktobra 1941 odkrili gozdno telefonsko zvezo od Mokreca prek Kureščka do Turjaka. Sumili so, da so jo uporabljali partizani.
Žig TV je v točilnici planinskega doma.
Od Doma na Kureščku gremo kratek čas po cesti na s. strani vrha s cerkvijo, po 3 min. pa nas kažipot zvabi s ceste levo na travniški kolovoz, ki se ob zgornjem robu travnika spusti v gozd. Kolovoz se spušča po bukovem gozdu in nas v 20 min. pripelje na asfaltirano cesto, po kateri pridemo v bližnje gručasto naselje Zapotok, 633 m, 43 preb. Prva hiša ob naši poti je nekdanja osnovna šola, ki so jo obnovili in preuredili v Dom mladine mesta Ljubljane. Na njem so tri spominske plošče: eno so vzidali krajani v spomin na padle borce in žrtve fašizma iz tega kraja, na drugi piše, da je bil 12. junija 1942 tam ustanovljen 1. proletarski bataljon narodnega heroja Toneta Tomšiča, na tretji pa preberemo, da je v Zapotoku in okolici v letih 1943 in 1944 delovala kurirska postaja TV-10a. Na to območje se je preselila iz Selnika in je delovala vse do jeseni 1944. Komandir je bil Alojz Purkart – Slavc, na postaji pa je bilo sedem kurirjev. Zveze so vzdrževali s TV-10 v Iški in TV-3a pri Muljavi. Od Doma mladine gremo naprej v vas; ob starem jedru je v novejšem času nastalo veliko naselje počitniških hišic. Italijani so 19. marca 1943 vas požgali, vendar je bila vas takoj po vojni obnovljena.
Na razpotju sredi Zapotoka zavijemo po cesti proti Turjaku. Iz vasi pridemo na široko sleme med grapama Ščurkovega potoka na s. in potoka Granjevica na j. strani. Na slemenu se izmenjujejo njive in travniki. Razveseljuje nas prelep razgled na vse strani: pred nami je na pobočju nad dolino Želimeljščice grad Turjak, na slemenu onkraj grape Ščurkovega potoka vidimo vas Visoko in cerkev sv. Nikolaja, na j. strani pa sleme z vasjo Veliki Osolnik, cerkvijo sv. Lovrenca in rtv-pretvornikom na vrhu. Cesta se zelo zložno spušča po planoti, na kateri opazimo tudi več lovskih prež. Po 30 min. pridemo v gručasto vas Četež pri Turjaku, 520 m, 32 preb. Pot nas vodi skozi vas, zunaj vasi pa precej blizu zagledamo grad Turjak na nasprotnem hribu. Po ovinkasti asfaltirani cesti se spustimo v dolino potoka Želimeljščica. Na začetku zadnjega velikega ovinka zavijemo po bližnjici ob levi strani travnika navzdol do gozda in po gozdnem kolovozu do ceste iz Četeža in po njej do bližnje Pirmanove domačije Četež 1. Ko prečkamo Granjevico, smo na razpotju: cesta po dolini navzdol pelje v Želimlje, navzgor pa v vasi na pobočjih proti Osolniku. Iz Četeža je 30 min.
Pri gospodarskem poslopju ob cesti zavijemo proti bližnjemu električnemu drogu ob vznožju strmega pobočja pod Turjakom. Ozka steza s TV se vzpenja po zelo strmem gozdnatem pobočju na levi strani grape proti Turjaškemu gradu. V številnih zavojih se zvija po hrbtu nad grapo na desni, na levi pa skozi drevje večkrat opazimo dolino Želimeljščice in nad njo Četež. Po 30 min. smo pri Turjaškem gradu. Mimo gradu na desni in Lovskega doma Turjak pridemo v staro jedro Turjaka, skozenj pa v nekaj minutah do zadružnega doma.
Od planinskega doma na Kureščku na Turjak je 2 h 15 min.