Mokrec

MOKREC, 1059 m, je hrib v Krimskem hribovju v s. delu velike Notranjske planote. To je hribovje na j. strani Ljubljanskega barja, ki se razteza od Kureščka do Ljubljanskega vrha, in se imenuje po najvišjem vrhu – Krim (1107 m). Globoko vrezana soteska reke Iška loči Krim od Mokreca. Tako kot vsa Notranjska planota je tudi Mokrec zgrajen po večini iz dolomitov in apnencev, med katerimi se pojavljajo neprepustne plasti skrilavcev in peščenjakov. Na Mokrecu je površje značilno kraško. Povsod se razprostirajo obsežni mešani gozdovi, v katerih živi precej divjadi. Tudi vrh je poraščen, zato z njega ni razgleda. Na območju Mokreca ni stalnih naselij. Prepredajo ga gozdne ceste, ki omogočajo gospodarjenje z gozdovi.

Vrhovno poveljstvo slovenskih partizanskih čet je v drugi polovici avgusta 1941 na Mokrecu uredilo sprejemni center za partizanske prostovoljce, od tam pa so jih razporejali v različne partizanske enote. Avgusta 1941 je bila ustanovljena tudi Mokrška četa. Spomladi 1942 so na Mokrecu začele delati partizanske obrtne delavnice, skladišča in ambulanta za prvo pomoč. Italijani so v svoji veliki ofenzivi 16. julija 1942 obkolili Mokrec, da bi uničili partizanske enote in narodnoosvobodilno gibanje. Boji so trajali do 26. julija in v njih je padlo večje število partizanov, precej pa so jih tudi zajeli. Požgali so partizansko taborišče in več vasi na obrobju, v Zapotoku in na Golem pa so ustrelili 14 aktivistov OF. Kljub temu narodnoosvobodilnega boja niso mogli uničiti. Že 6. oktobra 1942 je bila na Mokrecu ustanovljena Šercerjeva brigada. Zaradi pomembnosti tega območja so italijanske, pozneje pa tudi nemške in domobranske enote večkrat vdirale na osvobojeno ozemlje. Italijani so aprila 1943 po hudih bojih zasedli Mokrec in požgali 104 partizanske barake. Po kapitulaciji Italije so partizani na Mokrecu spet organizirali sprejemni center za prostovoljce. V vasi Golo na s. strani Mokreca je bila 10. septembra 1943 ustanovljena Ljubljanska brigada. V ofenzivi oktobra 1943 so Nemci na Mokrecu odkrili partizansko bolnišnico in v njej pobili 30 ranjencev.

Žig TV je v skrinjici na levi strani vhoda v nekdanjo logarnico, ki je zdaj v zasebni lasti.

Od nekdanje logarnice gremo nekaj korakov po cesti do ovinka, tam pa zavijemo po stezi desno na bližnji rob in se strmo spustimo po s. gozdnatem pobočju Špice (1017 m). Po ozki stezi, ki se v ključih vijuga navzdol, moramo premagati 150 m višinske razlike; po 15 min. pridemo na gozdno cesto, ki pripelje iz gozdov na Mokrecu. V bližini priključka steze na cesto je spomenik, na katerem je napisano, da je tam delovala kurirska postaja TV-1a. Ustanovljena je bila januarja 1943, delovala pa je do konca leta 1944, ko je bila razpuščena. Prvi komandir je bil Andrej Flajs – Sočan, na postaji pa je bilo osem kurirjev; prebivali so v baraki, ki so jo zgradili sami. Zveze so vzdrževali s TV-1 na Krimu, TV-10 na območju Iške pod Zavrhom, s terensko organizacijo OF Pijava Gorica in prek nje z Ljubljano.

Po gozdni cesti gremo približno 15 min. zložno navzdol, potem pa zavijemo levo po stezi navzdol na jaso; z nje na v. strani zagledamo hribček s cerkvijo Marije Kraljice miru na Kureščku. Ob levi strani jase se v 10 min. spustimo v gozd in po kolovozu do gozdne ceste, ki pripelje z Mokreca in Krvave Peči. Po njej nadaljujemo zložno navzdol. Kmalu pridemo na obširne košenice. Po 10 min. nas kažipot, pritrjen na borovem drevesu, usmeri po travniku navzgor proti gozdnemu robu in ob njem mimo skupine smrek na travniku naravnost do asfaltirane ceste Ig–Rob; tudi do tja potrebujemo 10 min. Le nekaj korakov je po cesti navzgor do razpotja; desna cesta pelje v Rob in Zapotok, leva na Kurešček.

Hoja po precej ravni asfaltirani cesti ni dolgočasna; na desni strani je v gozdičkih veliko naselje počitniških hišic. Le 10 min. je do križišča cest: leva pelje na Golo, cesta naravnost na Visoko, desna na Kurešček. Makadamska cesta se precej strmo dviga po sv. pobočju Kureščka. Na ostrem ovinku zavijemo na bližnjico desno navzgor po borovem gozdu. Od križišča do Doma na Kureščku se povzpnemo v 15 min.

Od nekdanje logarnice na Mokrecu do Doma na Kureščku je 1 h 30 min.

Komentiranje ni možno.