Rašica
RAŠICA, 500 m, 227 preb. Gručasta vas stoji na prisojnem pobočju vzpetine ob vznožju hriba Cerovec (592 m) tik nad pomembnim križiščem cest proti Ljubljani, Kočevju, Robu in Dobrepolju. J. pod vasjo teče potok Rašica. Kraj je med najstarejšimi na tem območju. Prvič je bil omenjen že leta 1230. Tam je šla stara prometna pot; ob njej je imel koroški vojvoda Henrik v 14. stol. svojo mitnico. Ob potoku so imeli Turjačani fužine in plavže. Kraj so večkrat napadli Turki, leta 1511 ga je zelo prizadel potres, od 1599 do 1601 je morila kuga, od 1836 do 1855 pa kolera. Sredi vasi stoji barokizirana podružnična cerkev sv. Jerneja, o kateri je pisal že Trubar.
Na Rašici se je rodil prvi slovenski pisatelj in reformator Primož Trubar (1508–1586). Njegove rojstne hiše ni več; stala je na kraju, kjer je zdaj Temnikarjev mlin. Leta 1528 so jo z vasjo vred požgali Turki. Trubarjevi so se preselili nekoliko više, kjer je zdaj Virantova hiša, p. d. Šimanova. Ob 400. obletnici Trubarjeve smrti so na kraju, kjer je stala njegova rojstna hiša, uredili simbolično Trubarjevo domačijo s spominsko sobo, galerijo, mlinom in žago ter okrepčevalnico. V spominski sobi si lahko ogledamo tudi film o Trubarjevem življenju, v galeriji pa občasne razstave slikarjev in kiparjev. Spominska domačija je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 10. do 17. ure; informacije po telefonu: 01/788 10 06. Ob vznožju vasi, tik nad cestnim križiščem, stoji Trubarjev spomenik.
Na Rašici se začne 15 km dolga kulturna pot, ki vodi mimo domov pomembnih slovenskih pisateljev: iz Rašice (Primož Trubar) v Podsmreko (Josip Stritar) in nato še v Dolnje Retje (Fran Levstik).
Na razpotju pod vasjo zavijemo levo na regionalno cesto proti Zdenski vasi in naprej v Grosuplje: po njej bomo šli do odcepa poti na Veliko Ilovo Goro. Cesta pelje nekaj časa po dolini potoka Rašica med Topolovcem (566 m) na jv. in Gmajno pod hribom Kraj (640 m) na s. strani. Ko se po 30 min. dolina razširi, pridemo na Ponikve, 464 m, 409 preb., ki so razdeljene na dva dela. Najprej gremo skozi obcestni Zgornji Konec, potem skozi gručasti del naselja Spodnji Konec okoli cerkve sv. Florijana iz leta 1731. Na zakraselem površju v okolici je več kraških jam, približno 300 m j. od vasi ponikne Rašica. S Ponikev je 30 min. po ravni cesti v Predstruge, 450 m, 237 preb., gručasto naselje po večini novih hiš v s. delu Dobrepolja, suhega kraškega polja na s. strani dolge Male gore. Na začetku naselja prečkamo železniško progo Ljubljana–Kočevje, po kateri zdaj vozijo le tovorni vlaki. Onkraj proge je razpotje; desna cesta pelje v Videm, po levi mimo železniške postaje in tovarne Iskra Stirel pa se nadaljuje TV. Na drugi strani naselja se nam odpre širok razgled na Dobrepolje z naseljem Videm v bližini, proti Kamnemu vrhu, Grmadi in Mali gori na j. ter na gorski hrbet z najvišjim Planskim vrhom na s. strani polja. Cesta pelje naprej ob železniški progi in po 30 min. smo v Zdenski vasi, 442 m, 231 preb. Vas je bila prvič omenjena leta 1256, ko jo je grof Ortenburški prodal stiškemu samostanu. Na razgledni vzpetini Zdenska reber s. od vasi stoji cerkev sv. Antona iz druge polovice 17. stol.; sredi 19. stol. jo je s freskami poslikal Štefan Šubic. V okolici je več kraških jam, med njimi jama v Zdenskih lazih, kjer so se domačini skrivali pred Turki. Sredi vasi je križišče cest proti Grosupljemu, Krki, Vidmu in Turjaku.
Pri kapelici ob križišču gremo naprej po levi grosupeljski cesti, ki se po kratkem klancu zravna, potem pa teče vzporedno z železniško progo. Na levi se nad cesto dviga Rjavčev hrib (575 m). Po 20 min. zapustimo asfaltirano cesto; kažipot nam pokaže kolovoz na desno navzdol v gozd. Prečkamo železniško progo, na razpotju onkraj proge pa gremo naprej po levem kolovozu nad železniško progo. Kmalu se odmaknemo od proge in zavijemo v smeri proti sv. po gozdovih na s. strani Planine (551 m). Hoja po skoraj ravnem kolovozu ni utrujajoča, vendar moramo na razpotjih paziti na markacije TV (planinskih markacij ni). Pot nas pripelje na poseko pod električnim daljnovodom, potem pa na sz. stran Grajskega hriba (528 m). Po približno 40 min. hoje od asfaltirane ceste pridemo na plano in na nasprotnem pobočju v bližini zagledamo cesto proti Mali Ilovi Gori, na sv. robu pobočja pa tudi ta kraj. V nekaj minutah se spustimo do asfaltirane ceste in se po njej v 10 min. zložno povzpnemo na Malo Ilovo Goro, 482 m, 68 preb. Iz Zdenske vasi je 1 h 15. Pot nas vodi mimo leta 1996 zgrajene cerkve Povišanje sv. križa in skozi vas. Cesta se v vasi obrne proti Veliki Ilovi Gori in od tam na z. pobočju Gradišča že zagledamo šolsko poslopje in naselje. Na razpotju onkraj Male Ilove Gore zavijemo po levi asfaltirani cesti zložno navzgor do šole in vasi. Z Male Ilove Gore je 15 min.
Z Rašice na Veliko Ilovo Goro je 3 h hoda.