Bele vode
BELE VODE, 800 m, 240 preb. Razloženo hribovsko naselje samotnih zaselkov na jv. pobočjih Belovskega vrha (973 m), Počivalskega vrha (1023 m) in Sv. Križa ter v ozki dolini potoka Štajerska Kramarica vse do bližine prevala Kramarica. Hribovit svet je predgorje Smrekovškega pogorja, ki se spušča v Velenjsko kotlino. Središče naselja je v zaselku pri župnijski cerkvi sv. Andreja, tam so tudi podružnična šola, trgovina in na slemenu nad cerkvijo gostilna Savinek. Tudi planinski dom na Smrekovcu sodi v naselje Bele Vode; do tja je od gostilne Savinek 2 uri. Zaradi zelo lepe sončne lege in bližine Velenja, Šoštanja in Celja ima kraj vse možnosti za kmečki izletniški turizem. Lepa asfaltirana cesta pripelje iz Šoštanja, od koder je le 10 km. Prebivalci se ukvarjajo s kmetijstvom, največ z živinorejo in gozdarstvom, precej pa je zaposlenih v Šoštanju in Velenju. Tudi v Belih Vodah se je število prebivalstva v zadnjih stotih letih zmanjšalo za polovico; še leta 1890 so v Belih Vodah našteli 465 prebivalcev! Precej kmetij je opuščenih, veliko ljudi se je odselilo v dolino.
Na hribu Sv. Križ nad Belimi Vodami, nekdaj se je imenoval Oslovska gora, stojita dve romarski cerkvi sv. Križa. Starejšo so zgradili med leti 1833 in 1840, mlajšo pa med 1850 in 1857. S Sv. Križa je čudovit razgled na vse strani, zlasti na Šaleško dolino s Šoštanjem in Velenjem ter Paškim Kozjakom v ozadju ter na Spodnjo Savinjsko dolino vse do Celja. Zelo lepo vidimo Uršljo goro, Peco, Smrekovec, Golte, Menino in Dobrovlje. Do vrha hriba je zgrajena asfaltirana cesta. Župnijska cerkev sv. Andreja je bila prvič omenjena leta 1482, zdajšnja pa je bila zgrajena leta 1793 in je že tretja na tem mestu. V zvoniku je zvon iz prve polovice 16. stoletja.
Bele Vode so znane tudi iz obdobja NOB. Po znamenitem napadu na Šoštanj, 8. oktobra 1941, se je v Bele Vode umaknil 1. štajerski bataljon in nato iz tega kraja odšel na Dobrovlje. Februarja 1944 so se tam z Nemci bojevale enote XIV. divizije. Hude boje so 24. februarja bojevale Šercerjeva, Tomšičeva in Bračičeva brigada, vendar se jim je uspelo prebiti na Golte. V Belih Vodah in na Golteh se je 26. februarja 1944 končala velika nemška ofenziva proti XIV. diviziji.
V spomin na Karla Destovnika – Kajuha, ki je padel v bližini Belih Vod, so pred podružnično šolo, zgrajeno leta 1961, postavili njegov doprsni kip, delo kiparja Marjana Keršiča – Belača.
Žig TV je v domačiji Jožeta Urbanca, p.d. Kelnerja, Bele Vode 60, 3325 Šoštanj, telefon: 03/589 20 38.
Od Kelnerja gremo po cesti proti pobočju Sv. Križa do bližnje počitniške hišice in kapelice. Lep je pogled na Bele Vode s cerkvijo in šolo, v daljavi na j. strani pa vidimo cerkev v Šmihelu in Dobrovlje. Pri kapelici zavijemo s ceste levo proti gozdu. Po gozdni vlaki se spustimo do bližnje Žgankove domačije, Bele Vode 63, potem pa mimo nje in čez leso proti gospodarskemu poslopju Ojstrškove domačije, Bele Vode 54; tam stopimo na lokalno cesto. Po cesti gremo v dolino potoka Ljubija. Nekdanje mline so preuredili v počitniške hišice. Na dnu doline je 20 min. od Kelnerja pred potokom domačija Kovač, Bele Vode 53.
Pri Kovaču zavijemo čez most na cesto, ki pripelje iz Ljubije pri Mozirju in vodi na Kramarico; po njej gremo približno 100 m navzgor. Tam zavijemo levo po gozdni cesti v breg; malo nad dolino pridemo do nove hiše pri Kolarju, Šmihel nad Mozirjem 9. Gozdna cesta se nato precej strmo dviga po smrekovem gozdu na v. pobočju Golt; levo, globoko pod nami, ostaja dolina Ljubije. Po 10 min. pridemo na razpotje, na katerem zavijemo po desni cesti navzgor. Cesta se zložno dviga, ko pa spremeni smer proti jugu, se precej strmo vzpne. Kmalu smo na novem razpotju, na katerem nadaljujemo pot po levi cesti. Če se ozremo nazaj, vidimo na s. strani doline strm hrib Sv. Križa s skalnatim vrhom in cerkvijo sv. Križa. Ko pridemo na plano, nadaljujemo po cesti do bližnje obnovljene Konečnikove domačije, Šmihel nad Mozirjem 8. Iz doline Ljubije je 30 min.
Od Konečnika proti središču Šmihela je cesta asfaltirana in skoraj ravna. Kmalu nad cesto je domačija Plešnik. Od tam že zagledamo cerkev v Šmihelu. Proti jv. vidimo Skorno s cerkvijo sv. Antona, Goro Oljko s cerkvijo z dvema zvonikoma, Spodnjo Savinjsko dolino ter Posavsko hribovje, na j. strani pa Dobrovlje. Na lepi planoti in hribčkih nad cesto so posejane lepe kmetije. Kmalu smo na razpotju: nadaljujemo po spodnji cesti mimo lične kapelice in več novih hiš. Na spodnji strani vidimo pri Jezerčnikovi domačiji majhen ribnik »Jezero«. Kmalu potem pridemo na križišče: leva cesta pelje do bližnjega kmečkega turizma Vere Atelšek, p. d. pri Rženičnik, desna do kmetije Podforšnik, TV pa nadaljujemo naravnost proti križišču Borovnik nad jedrom Šmihela. Do bližnje cerkve in gostilne je le nekaj minut po levi cesti.
Od Kelnerja v Belih Vodah do križišča Borovnik v Šmihelu je 1 h 30 min.