Črmošnjice
ČRMOŠNJICE, 412 m, 125 preb. Gručasta vas leži v Črmošnjiškem podolju ob vznožju Kočevskega roga. Mimo vasi teče regionalna cesta Črnomelj–Soteska, v globeli na v. strani vasi pa se v brzicah in slapičih peni potok Črmošnjičica, imenovan tudi Divji potok. Območje Črmošnjic je bilo poseljeno že zelo zgodaj, o tem pa pričajo sekire, sulice, srpi in kovinska posoda iz žarnega grobišča, datirani v 13. stol. pr. n. š. Slovensko prebivalstvo je tam živelo še pred 14. stol., v 15. in 16. stol. pa so se začeli v Rogu in okolici naseljevati Nemci, ki se jih je oprijelo ime Kočevarji. Kraj je bil prvič omenjen leta 1264, baročna župnijska cerkev Marije Vnebovzete pa leta 1526. Vas je imela leta 1770 21 hiš. Redna šola je bila ustanovljena leta 1816. Do 2. svet. vojne so v njej po večini živeli Kočevarji, vendar so se januarja 1942 izselili v Posavje. Po vojni je bila vas spet naseljena, priseljenci so prišli iz različnih krajev Slovenije, pa tudi od drugod. Zaposlili so se na posestvih, v živinorejskih obratih Kmetijske zadruge Črnomelj in na deloviščih Gozdnega gospodarstva Novo mesto na tem območju. Zdaj sta v vasi poslovna enota Gozdnega gospodarstva Novo mesto, Gozdarstvo Črmošnjice, in krajevna enota Zavoda za gozdove Slovenije; obe sta jo znova oživili. Otroke vozijo v šolo v Semič. V vasi sta trgovina in bife, gostinske in turistične storitve pa ponuja Dom Lipa, Črmošnjice 27, telefon: 07/
306 76 08.
Črmošnjice so aprila 1941 zasedli Italijani, vendar so vas zaradi pritiska partizanskih enot zapustili maja 1942. V prvi polovici leta 1942 je tam deloval 3. bataljon Dolenjskega partizanskega odreda in Italijanom preprečeval, da bi izsekavali roške gozdove. Po kapitulaciji Italije so bile Črmošnjice svobodne. Do 1. marca 1944 je bila v vasi oficirska šola, potem pa se je preselila v Metliko. Februarja 1944 se je iz Roga v Črmošnjice preselil glavni štab NOV in POS; tam je ostal do septembra, ko se je preselil na Lokve. V vasi so se začasno zadrževala poveljstva različnih brigad in 7. korpusa. Novembra 1944 je nameravala proti Črmošnjicam prodreti novomeška domobranska posadka, vendar so ji to preprečili borci Cankarjeve brigade. V Črmošnjicah so bile nameščene mizarska, kleparska, zidarska, tesarska in druge delavnice. V vasi je več spominskih plošč, ki opozarjajo na dogodke iz NOB.
V globeli Divjega potoka pod Črmošnjicami so bile v štirih hišah partizanske radijske delavnice, ki so jih avgusta 1944 tja preselili iz Starih Žag in Nove Gore. Izdelovale in popravljale so radiooddajne in sprejemne postaje, v svoji električni centrali so polnile akumulatorje ter izdelovale in popravljale generatorje. Tam je bila tudi finomehanična delavnica za popravilo pisalnih strojev, ur, fotografskih aparatov in različnih mehanizmov, izdelovali pa so tudi različne predmete za bolnišnice, vojaške enote itd.
Iz Črmošnjic se vrnemo na regionalno cesto, imenovano Partizanska magistrala. Po kapitulaciji Italije je bila to glavna prometna žila med kraji v dolini Črmošnjičice, v katerih so bila različna poveljstva ter številne delavnice in službe za potrebe NOV ter Bele krajine. Gremo po dolini navzdol. Ker je cesta zelo prometna, moramo biti previdni. Cesta se zložno spušča, na levi teče Črmošnjičica ali Divji potok. Po
30 min. se dolina popolnoma zoži in preide v tesno sotesko, v kateri je prostora le za potok in cesto. Pred sotesko preide potok z leve strani ceste na desno in na tej strani ostane vse do Občic. Na levi se dvigajo strma v. pobočja Toplega vrha, na desni prav tako strma j. pobočju Pleškega hriba (517 m). Ob potoku so razvaline in ostanki žag, mlinov in korit, po katerih je tekla voda in poganjala kolesa mlinov in žag. Vse je že precej preraslo grmovje in drevje. V teh žagah in mlinih so med vojno delovale različne partizanske delavnice. Po 15 min. hoje skozi sotesko se dolina nekoliko razširi. Krajevna tabla nas opozori, da smo že v Starih Žagah. Na brežini nad cesto opazimo dve spominski plošči, ki opozarjata na partizanske radijske in telefonske delavnice v tem kraju. Pred nami so že prve hiše. Na jz. strani doline se dviga Kočevski rog, naravnost opazimo Plešivico nad Sotesko z rtv-pretvornikom, na sv. strani pa se nad dolino vzpenjajo strme rebri s hišami razloženega naselja Nova Gora. Skozi razpotegnjeno naselje Stare Žage, ki se vleče vse do krajevne table na začetku Občic, bomo hodili približno 30 min.
Iz Črmošnjic do konca Starih Žag je 1 h 15 zmerne hoje.