Gače
GAČE, 942 m. Naselje kočevarskih Nemcev na pobočju Malih Gač je bilo opuščeno že pred 1. svet. vojno. Na nekdanjo vas spominjajo ostanki zidov kočevarske domačije. Društvo Kočevarjev je začelo na Gačah urejati kočevarski spominski park. Na hektar velikem zemljišču bo stala v značilnem kočevarskem slogu obnovljena hiša, poleg nje pa kapela Matere božje. Leta 1994 so na ostanku zidov kočevarske domačije odkrili spominsko ploščo, na njej pa v nemškem in slovenskem jeziku piše: »Spominski park Kočevarjev z Marijino kapelo. Gače 1994.« Na bližnji visoki zidani kapelici, obnovljeni leta 1992, je spominska plošča, ki so jo odkrili 10. avgusta 1930 ob praznovanju 600. obletnice naselitve Kočevarjev v te kraje. S plošče zvemo, da so na Gačah stale štiri domačije. Spominski park bo vključen v smučarski center Gače.
Na območju Gač je zdaj znani smučarski center Rog-Črmošnjice, domačini pa mu pravijo tudi smučarski center Gače. Smučišča so na nadmorski višini od 700 do 1000 m in obsegajo 65 ha. Na njih deluje pet vlečnic in sedežnica, skupaj dolgih 4200 m, urejena je tudi tekaška proga. Ob spodnji postaji smučarskih vlečnic nad Črmošnjicami je veliko naselje počitniških domov in hišic, imenovano Gričice.
Od ostankov kočevarske hiše se po slabo vidni stezi ob robu gozda spustimo po pobočju s smučišči do gozdne ceste na Gače. Po cesti gremo nekaj korakov navzdol do gozdnega kolovoza, ki se odcepi na desno. Sprejme nas bukov gozd, ko pa se začne kolovoz zložno spuščati proti severu, gozd preide v smrekovega. Hodimo po izjemno lepem gozdu z visokimi in debelimi smrekami, vendar ta kmalu spet preide v mešanega, s prav tako lepimi visokimi bukvami. Po 20 min. od Gač zapustimo kolovoz in se v 5 min. po stezi spustimo do gozdne ceste Planina–Komarna vas. Prečkamo cesto in se po lepi široki poti v nekaj minutah spustimo na jaso s smučarsko tekaško progo. Po jasi gremo proti mlademu gozdu, v katerem vidimo izsek s široko tekaško progo. Čez nekaj minut pridemo iz mladega gozda. Pod nami so košenice, nad kolovozom, po katerem se bližamo Komarni vasi, pa zelo gost mlad smrekov gozd. Če se ozremo nazaj, vidimo vrh Malih Gač, na s. strani pa se nad dolino Črmošnjičice vleče strm hrbet z najvišjo vzpetino Nad Mašljem (678 m) tik nad Črmošnjicami. Na obzorju opazimo Kum in Trdinov vrh na Gorjancih. Pri lovski koči pridemo na cesto, ki pelje v naselje Gričice na desni, mi pa zavijemo levo in takoj s ceste po sadovnjaku do edine hiše v Komarni vasi, 679 m, 4 preb. Z Gač v Komarno vas smo hodili 50 min. Na hiši s številko 1 je spominska plošča s sporočilom: »V tej hiši je bil sedež uprave Slovenske centralne vojne partizanske bolnice od decembra 1943 do aprila 1945. V njenih bolnicah v Rogu se je v letih NOV zdravilo približno 5000 ranjencev in bolnikov.« Pet minut od hiše je v kraški vrtači grobišče s spomenikom 76 partizanom, ki so umrli v bližnji partizanski bolnišnici Spodnji Hrastnik. Pred 2. svet. vojno je imela Komarna vas 27 hiš, v katerih so živeli Kočevarji, vendar so se decembra 1941 izselili. V roški ofenzivi 1942 so vas požgali Italijani.
Na križišču nasproti hiše se poslovimo od Trdinove poti, ki pelje naravnost v Bazo 20, nas pa kažipot usmeri navzdol po cesti v Črmošnjice. Cesta se v zavojih spušča po gozdu v dolino; nekdanje bližnjice so zaraščene. Po 25 min. se na desno odcepi cesta v naselje Gričice in do smučišča. V bližini velikega ovinka, nekaj metrov naprej od razpotja, so ruševine cerkve Svetih treh kraljev, od katere stoji le še zvonik. Tam je bila kočevarska vas Topli Vrh, 540 m, ki je štela 25 hiš; tudi to vas so med roško ofenzivo požgali Italijani. Kmalu pridemo po cesti na košenice pod Toplim vrhom (624 m) in naprej do novega razpotja: desna cesta se spusti v Črmošnjice, leva pelje pod Topli vrh. S tega razpotja si po kolovozu skrajšamo pot v dolino. Ko pridemo v dolino, smo že v Črmošnjicah. Prečkamo partizansko magistralo in zavijemo v vas. Iz Komarne vasi smo hodili 60 min.
Z Gač v Črmošnjice je 2 uri zmerne hoje.