Žiben
PUGLED PRI STAREM LOGU, 640 m, je bil do okupacije leta 1941 naselje s 17 hišami in cerkvijo na razglednem z. robu Kočevskega roga nad Starim Logom. V njem so živeli Kočevarji, dokler jih novembra 1941 Nemci niso preselili v zasedene kraje v Posavju. Med roško ofenzivo v drugi polovici avgusta 1942 so Italijani naselje požgali. Razvaline je potem preraslo grmovje. Zdaj gozdarji, lovci in krajani okoliških vasi obnavljajo ruševine nekaterih hiš in cerkve, sadovnjake in travnike pa vzdržujejo lovci. Informativna tabla seznanja obiskovalce z zgodovino kraja in značilnostmi gozdnega rezervata Pugled–Žiben. Nastaja spominski park. Na Pugled pridemo v 10 min., če gremo na koncu travnika, še preden zavijemo proti spomeniku na Žibnu, desno po poti, označeni s planinskimi markacijami, in se po ogledu vrnemo nazaj.
Območje Pugleda je imelo med NOB pomembno vlogo. Na gozdnem pobočju proti Staremu Logu sta bili Baza Pugled in Baza 14. Na Kamenjaku, vzhodno od Pugleda, sta se 12. junija 1942 začasno naselili vrhovno politično vodstvo osvobodilnega gibanja in glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet. Pri Pugledu je 24. avgusta 1942 padel pesnik in pisatelj Miran Jarc, rojen leta 1900. Aprila 1943 se je na Pugled preselila partizanska tehnika Urška 14, v kateri so tiskali Slovenskega poročevalca, Ljudsko pravico, Delavsko enotnost in Kmečki glas. Za grafično opremo časopisov sta skrbela slikarja Dore Klemenčič – Maj in Ive Šubic. Januarja 1944 so Urško 14 preimenovali v »Grafika 13 A«.
V bližini požgane vasice Pugled je bila decembra 1942 ustanovljena kurirska postaja TV-14. Sprva je bilo v njej pet kurirjev, pozneje pa se je njihovo število povečalo, predvsem zaradi vse obsežnejše dejavnosti bližnje tehnike. Največ gradiva so prenesli do glavne kurirske postaje TV-15 v Občicah. Postaja je vzdrževala zvezo tudi s TV-11 na Veliki gori nad Ribnico in TV-13 v bližini vasi Bilpa nad Kolpo. Kurirji so bivali v baraki, skriti v kotanji, obrasli z drevjem, okupator pa je ni nikoli odkril.
V nekdanji kočevarski vasi Žiben, 650 m, j. od Pugleda, je bil od 28. do 30. aprila 1943 zbor aktivistov OF; udeležilo se ga je približno sto ljudi. Na zboru so sprejeli »Dolomitsko izjavo«. Na kraju zborovanja, kjer zdaj ni nobene hiše več, stoji spomenik z napisom: »Od 28. do 30. aprila 1943 je na tem mestu zbor aktivistov OF iz vse Slovenije s potrditvijo Dolomitske izjave za vedno utrdil enotnost Osvobodilne fronte pod vodstvom Komunistične partije.« Pri spomeniku je grob treh partizanov, ki so se zdravili v bolnišnici Stari breg, med jesensko ofenzivo leta 1943 pa so jih ubili Nemci.
Žig TV je v skrinjici pri spomeniku.
Od spomenika nadaljujemo pot proti jugu po zelo zaraščenem nekdanjem travniku ob robu gozda. Kmalu smo v gozdu, po katerem se zložno spustimo do gozdne ceste, ki povezuje regionalno cesto Kočevje–Stari Log z Roško cesto. Od spomenika do ceste je 20 min. Po cesti gremo levo, najprej zložno navzdol, potem po ravnem. Po 15 min. smo na veliki jasi, še po 5 min. pa na razcepu cest. Nadaljujemo po desni široki gozdni cesti, ki se zložno dviga. Po 15 min. zavijemo s ceste na desno. Po gozdnem kolovozu se v nekaj minutah povzpnemo na travnato jaso; ob njenem desnem robu, potem prek travnika v levo pridemo spet v gozd. Po 10 min. smo iz gozda; levo nad potjo zagledamo med drevjem razvaline nekdanje cerkve v Trnovcu (599 m). Okrog nje je bilo gručasto kočevarsko naselje s 17 hišami, ki so jih avgusta 1942 požgali Italijani. Po kapitulaciji Italije je bilo pod vasico skladišče streliva, iz katerega so vse do osvoboditve oskrbovali partizanske enote. Po široki poti mimo čebelnjaka pridemo v 10 min. do gozdne ceste in jo prečkamo. Široka gozdna pot se zložno vzpenja, pride na jaso, gre mimo čebelnjaka do gozdne ceste, po kateri se zložno vzpnemo do lovske hiše na Trnovcu. S Pugleda do lovske hiše smo hodili 1 h 30 min.
Pod lovsko hišo se spustimo do bližnje Roške ceste, po kateri je do Kočevja 12 km. TV gre ves čas po cesti. Do vasi Željne nas obdajajo gozdovi. Cesta se le počasi zložno spušča, ponekod je celo precej ravna; s številnimi ovinki zaobide kraške vrtače in jame. Po 25 min. je na desni Križmanova koča, na levo pa se odcepi gozdna cesta v Koprivnik in po 10 min. še druga v Medvedji gozd. Še 10 min. in na levi zagledamo velik lesen križ, ob njem pa kažipot »Grobišče pod Krenom«; Kren (616 m) je poraščen vrh na desni strani ceste. Nasproti križa se odcepi gozdna cesta v Trnovec. Po koncu 2. svetovne vojne je takratna revolucionarna oblast v nekaterih kraških jamah v Kočevskem rogu usmrtila nekaj tisoč slovenskih domobrancev in pripadnikov drugih narodov nekdanje Jugoslavije, ki so jih britanske vojaške oblasti v drugi polovici maja 1945 izročile jugoslovanskim oblastem. Med najbolj znanimi množičnimi grobišči je Jama pod Krenom; tam je bila 8. julija 1990 tudi spravna slovesnost z mašo zadušnico. Republika Slovenija je leta 2004 pri tej jami postavila spominsko kapelo in jo izročila v upravljanje kočevski župniji.
TV nadaljujemo po Roški cesti. Ob cesti proti Željnam stoji 14 hrastovih skulptur Križevega pota Slovencev, delo kiparja Staneta Jarma. Postavili so jih leta 1998 v spomin na domobrance, pobite po 2. svetovni vojni v breznih kočevskih gozdov. Od Krena do Željn smo na območju Kočevske Male gore. Po dobrih 20 min. smo na razcepu. Desna cesta pelje v Stari Breg, leva v Kočevje. Po 15 min. se na desno odcepi gozdna cesta, ki vodi do regionalne ceste Kočevje–Stari Log. Nadaljujemo po levi, ki se ovinkasto spušča med pobočji vrha Konjsko (596 m) na desni in Skrajnik (636 m) na levi. Proti Skrajniku in naprej proti Medvedjemu gozdu se odcepi gozdna cesta. Kmalu pridemo do zadnjega odcepa na desno proti regionalni cesti Kočevje–Stari Log. Po Roški cesti na levo je le še 20 min. do vasi Željne; zagledamo jo, ko pridemo na plano. Med gozdom in vasjo je romsko naselje.
Od lovske hiše v Trnovcu do Željn smo hodili 2 h.