Trška gora

TRŠKA GORA, 350 m, 124 preb. Razloženo naselje stoji na prisojnem pobočju Trške gore (428 m) v j. delu Raduljskega hribovja. Hiše, zidanice in počitniške hišice so raztresene med vinogradi. Jedro naselja je na vrhu gore pri romarski cerkvi Marijinega rojstva, zgrajeni leta 1620. Postaviti jo je dal stiški opat Jakob Reinprecht. Vinogradi so bili nekdaj v lasti stiškega samostana; leta 1135 mu jih je podaril oglejski patriarh. Pri cerkvi rastejo štiri več sto let stare lipe; najdebelejša obsega kar 830 cm. Nedaleč od cerkve je gostilna Krkin hram, last družbe Krka Zdravilišča Novo mesto. Ob vznožju Trške gore stojijo poslopja Srednje kmetijske šole Grm. Trška Gora sodi v dostavni okoliš pošte Otočec.

Na Trški gori so partizani 19. marca 1942 organizirali veliko zborovanje, na katerem so množici izletnikov predstavili svoj program. Na ta dogodek spominja pomnik pri cerkvi.

Od cerkve je prelep razgled. Na v. strani leži Krško polje, po katerem se vije reka Krka, nad njim se dvigajo Gorjanci s Trdinovim vrhom, ki ga prepoznamo po visokem radiotelevizijskem in telekomunikacijskem stolpu, v tej smeri pa ob vznožju Gorjancev opazimo Šentjernej. Na j. strani Trške gore leži Novomeška kotlina, lepo vidimo Novo mesto, za kotlino pa se dvigata Kočevski rog in Straška gora.

Na Trško goro lahko pridemo tudi po markirani poti iz Novega mesta (1 h 30).

Žig TV je pri družini Jenčič, Trška Gora 17, v bližini cerkve (hiša stoji neposredno pred cerkvijo ob poti, po kateri smo prišli iz Šmarjeških Toplic).

Po stezi, ki se začenja med lipami in cerkvijo, se spustimo po v. robu Trške gore. Levo je listnati gozd, desno vinogradi in zidanice. Po 5 min. se priključimo gozdni cesti, ki nas po nekaj minutah pripelje na križišče: desna asfaltirana cesta pelje v Novo mesto, mi pa nadaljujemo po levi gozdni cesti navzdol po hrbtu mimo zidanic in počitniških hišic. Lepo vidimo Otočec in Stari grad. Ko pridemo do kapelice in hiše Črešnjice 93, postane cesta lepša in se še naprej spušča mimo vinogradov in hiš na desni do ovinka asfaltirane ceste. Gremo naravnost mimo hiše Črešnjice 10, za katero se začne steza, ki vodi po gozdu navzdol. Črešnjice, 270 m, 94 preb., so razloženo naselje na terasi nad dolino potoka Lešnica; v naselje spadajo tudi zaselki, zidanice in počitniške hišice ob naši poti s Trške gore. Po nekaj minutah spusta pridemo iz gozda, prečkamo asfaltirano cesto in jo pri hruški uberemo po stezi v dolinico. Z nje se vzpnemo na gozdni rob, s katerega se steza spusti po gozdu k potoku Lešnica. Naredimo nekaj korakov ob potoku navzgor do brvi in že smo na drugi strani, ob asfaltirani cesti desno proti Staremu gradu in Otočcu; levo bi prišli v Grčevje. S Trške gore smo hodili nekaj več kot pol ure.

Na pobočju nad cesto proti Staremu gradu leži razloženo naselje Zagrad pri Otočcu, 280 m, 33 preb. Na Beceletovi domačiji, Zagrad 4, je spominska plošča; na njej preberemo, da so 26. oktobra 1943 nemški okupatorji pred hišo ubili očeta Franca, člana predsedstva zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, in njegovo ženo Marijo. Sin Viktor je padel v boju z Italijani 8. marca 1942, hčerko Meri pa so 24. septembra 1942 ustrelili Italijani. V bližini domačije je naravna zanimivost: kraška Beceletova jama. Med italijansko ofenzivo poleti 1942 se je v jamo zateklo pet aktivistov OF, vendar so bili izdani. Italijani in belogardisti so 23. septembra 1942 nenadoma obkolili jamo in pozvali aktiviste, naj se vdajo. Štirje so se vdali, Vinko Paderšič, član okrožnega odbora OF pa se je bojeval do zadnjega in si z zadnjim nabojem sam vzel življenje. Ujete aktiviste so Italijani ustrelili naslednji dan pri Otočcu. Pri jami stoji spominsko znamenje. Čez 10 min. smo pri Starem gradu, ki stoji vrh skalne terase nad dolino Lešnice. Tam je bilo že prazgodovinsko gradišče. Grad je bil prvič omenjen leta 1230, njegovi lastniki so bili oglejski patriarhi. Grad je večkrat menjal gospodarje, med njimi so bili tudi Celjani in Jernej Valvasor, oče znamenitega kronista in topografa Janeza Vajkarda Valvasorja. Leta 1942 so partizani grad požgali, da se v njem ne bi naselile okupatorske enote. Zdaj ga počasi obnavljajo za turistične namene. Ob cesti je na skali nasproti gradu pritrjena spominska plošča v spomin na 12 talcev, ki so jih Italijani ustrelili 26. septembra 1942 iz maščevanja za smrt njihovega oficirja in vojaka v boju pri Beceletovi jami tri dni prej.

Takoj za gradom zavijemo s ceste na desno na bližnjico in si tako zelo skrajšamo velik cestni ovinek. Po poraščenem pobočju nad dolino Lešnice se v 10 min. spustimo na plano do ceste in jo prečkamo. Potem gremo najprej po stezi ob robu gozda in ob električnem daljnovodu, nekaj časa po gozdnem kolovozu in spet po travniku, od koder zagledamo pred seboj veliko novo šolo na Otočcu in novo naselje Dobrava. Desno lepo vidimo Stari grad in Trško goro. Že smo na Otočcu. Na cestnem križišču gremo naravnost skozi naselje Dobrava, potem pa se skozi novo naselje Starine spustimo po Šolski cesti proti podvozu pod avtomobilsko cesto Ljubljana–Zagreb. Na drugi strani podvoza smo že pri pošti in trgovini v naselju Otočec.

S Trške gore do Otočca je 1 h 30 min.

Komentiranje ni možno.