Lož
LOŽ, 590 m, 539 preb. Razpotegnjeno gručasto naselje stoji na obeh straneh regionalne ceste Rakek–Stari trg pri Ložu ob s. robu Loške doline. Na v. strani se tik nad naseljem dviga hrib Pusti grad (698 m) z razvalinami srednjeveškega gradu, na s. strani doline Križni vrh (692 m) in za njim Križna gora, na z. strani pa hribi med Loško dolino in Cerkniškim jezerom z Jesenovcem (819 m). Mimo naselja teče potok Brežiček, ki priteka iz Mrzle jame v bližini pokopališča s. od naselja.
Lož je bil prvič omenjen leta 1237, že čez nekaj več kot sto let pa je prerasel sosednji Stari trg, od katerega je leta 1348 prevzel tržne pravice. Grad je skupaj z gospoščino najprej pripadal oglejskim patriarhom, potem pa grofom Vovbrškim, Ortenburžanom in Celjanom. V bojih med Celjani in Habsburžani 1439/40 so habsburške čete grad razdejale. Po obnovitvi so ga dajali v fevd različnim družinam. Od 17. stol. naprej je bil v lasti turjaških grofov. Lož je bil v letih 1471, 1472 in 1476 tarča turških napadov. Cesar Friderik III. ga je iz obrambnih in gospodarskih razlogov leta 1477 povzdignil v mesto, okoli njega pa so zgradili obzidje. Meščani so se ukvarjali s trgovino in obrtjo, zlasti z usnjarstvom in čevljarstvom. Kljub uspešni trgovini se Lož ni razvil v večji kraj. Največ prebivalcev je imelo mesto leta 1880, in sicer 633. Od leta 1868 do 2. svet. vojne je bilo v Ložu okrajno sodišče. Po 2. svet. vojni so Ložu vzeli mestne pravice. Z razvojem kovinske industrije je Lož spet postal pomembnejši, število prebivalcev pa se po letu 1953, ko jih je bilo najmanj – le 281, spet povečuje.
V naselju imajo samopostrežno trgovino, gostilno in okrepčevalnico.
Po italijanski zasedbi leta 1941 je bila v Ložu nameščena italijanska posadka; 19. oktobra 1941 so jo napadli borci Krimskega bataljona in jo uničili. V spopadu je padlo 37 italijanskih vojakov, pet pa so jih ujeli; padli so tudi trije partizani. V italijanski ofenzivi so okupatorji 1. avgusta 1942 požgali skoraj vse hiše; ustrelili so 29 moških, številne družine pa odpeljali v internacijo. Na padle borce in žrtve okupatorjevega nasilja opozarja spomenik ob glavni cesti sredi Loža.
V Ložu so bili rojeni narodna heroja Slavko Kovač – Smeli (1919–1942) in Janez Hribar (1909–1967), pripovednik in dramatik Fran Milčinski (1867–1932), strokovni pisatelj in arhitekt Dušan Grabrijan (1899–1952) ter naravoslovec, pedagog in kemik Maks Prezelj (1894–1980).
Iz Loža v Grahovo je TV speljana po regionalni cesti. Ker je precej prometna, bodimo pri hoji previdni! Cesta se najprej ovinkasto vzpne nad Loško dolino. Če se ozremo nazaj, vidimo Lož in celotno dolino ter Snežnik na j. obzorju. Po 15 min. se cesta zravna, potem pa teče precej ravno po zakraselem svetu, poraslem z mešanim gozdom. Na z. strani se najprej v bližini dviga Tolsti vrh (757 m), nekaj naprej in stran od ceste pa je Križna gora (857 m) z baročno romarsko cerkvijo sv. Križa. Ko se svet odpre in se začne cesta zložno spuščati, zagledamo pred seboj naselje Bloška Polica, 685 m, 78 preb. Petnajst minut pred naseljem se na levo odcepi cesta do Križne jame, ki slovi po lepih kapnikih in podzemnih jezerih. Iz Loža na Bloško Polico smo hodili 1 h 15 min. Gručasto naselje leži na terasi na j. pobočju Bloške planote. Sredi naselja je razpotje, s katerega pelje pomembna cesta v Novo vas in naprej v Sodražico. Pri razpotju stoji cerkev sv. Vincenca s poznogotskimi freskami iz okoli 1500 in poslikanim stropom iz leta 1693.
Z razpotja nadaljujemo TV po levi cesti proti Cerknici. Zelo zložno se spuščamo do 15 min. oddaljenega obcestnega naselja Bločice, 633 m, 105 preb., na j. pobočju Bloške planote. Na začetku vasi stoji cerkev sv. Primoža in Felicijana, v kateri so odkrili freske iz 16. stol. Na j. strani naselja je kraško Bločiško polje s stalnima izviroma Močila in Korita, ki kmalu ponikneta. V okolici je precej kraških jam. V eni izmed njih so imeli partizani skladišče orožja, zato so jo začeli imenovati »Partizanski magazin«. Nemci so 25. junija 1944 vas bombardirali in požgali. Cesta se zložno spušča skozi razpotegnjeno naselje s številnimi novimi hišami proti Cerkniškemu polju. Na s. strani ceste se strmo dviga hrib Žerovnišček (726 m), proti z. se širi Cerkniško polje s Cerkniškim jezerom, nad njim se dvigajo gozdnati Javorniki, na j. pa lepo vidimo Križno goro. Vedno bolj se bližamo Slivnici. Ko se ovinkasta cesta zravna, zagledamo pred seboj Grahovo, na levi pa precej veliko vas Žerovnica. Z Bločic v Grahovo smo hodili 45 min.
Iz Loža v Grahovo je 2 h 15 min.