Slivnica
SLIVNICA je plečata gora na z. robu Bloške planote, sicer osrednjem delu Notranjske planote. Dviga se nad obširnim Cerkniškim poljem na j. strani, od tam pa je najlepši tudi pogled nanjo. Ob s. vznožju teče reka Cerkniščica, ki ločuje Bloško od Vidovske planote. Gora je po večini zgrajena iz dolomita, le proti vrhu iz jurskih apnencev. Strma s. pobočja so gozdnata, v spodnjem delu so povečini bukovi, v zgornjem pa iglasti gozdovi. J. pobočja so po večini travnata; na njih raste bujna flora. Na gori ločimo tri dele: zahodni del je Gradišče (858 m), tam so našli sledove keltskega taborišča, v osrednjem delu je najvišji vrh gore Velika Slivnica (1114 m), vzhodni del, ki se polagoma znižuje proti Bloškemu polju, pa se imenuje Medvednica (1024 m) po najvišjem vrhu tega dela. Nekaj pod Veliko Slivnico je »Coprniška jama«. Že Valvasor je pisal, da so v njej rajale čarovnice in iz jame na metlah jezdile na Klek. Čarovnice na metli so simbolno znamenje Slivnice.
S Slivnice je imeniten razgled, zlasti še na presihajoče Cerkniško jezero, Cerkniško polje in Cerknico ob vznožju. Od sv. do jv. strani se širi Bloška planota, zadaj pa se dvigajo Mala, Velika in Goteniška gora. Na j. strani se nad Cerkniškim jezerom pnejo Javorniki, levo od njih se kaže vrh Velikega Snežnika. Na z. vidimo najprej gozdnato Hrušico, Nanos, Trnovski gozd in Idrijsko hribovje, daleč zadaj pa Julijce s Triglavom. Na s. se v bližini razprostira Rakitniška planota s Krimom, na obzorju pa se dvigajo vrhovi Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp.
Nekaj deset metrov pod najvišjim vrhom je Dom na Slivnici (1075 m), ki ga je leta 1964 zgradilo PD Cerknica. Zdaj je v lasti občine Cerknica in ta ga je dala v dolgoročen najem Franciju Frasu iz Ljubljane. Dom je odprt vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 11. do 22. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 8. do 24. ure. V sedmih sobah je 19 postelj, v dveh skupnih spalnicah pa 20 ležišč; voda kapnica, elektrika, telefon: 01/709 41 40.
Najugodnejši dostop do Doma na Slivnici je iz Cerknice (1 h 30). Do parkirnega prostora v bližini doma pripeljeta lokalni cesti iz Cerknice (8 km) in Grahovega (12 km).
Gozdovi na Slivnici so med NOB večkrat dajali zavetje partizanskim enotam in aktivistom OF. Na območju Slivnice je bilo več bojev, najbolj znana pa je bitka Gubčeve brigade z Nemci 25. in 26. junija 1944. Tedaj je imel okupator velike izgube in se je moral umakniti na izhodišče, ne da bi uresničil svoj cilj.
Žig TV je v skrinjici na vrhu Velike Slivnice.
Od Doma na Slivnici do vasi Radlek teče TV skupaj z Notranjsko planinsko potjo. Najprej se prek vrha Velike Slivnice vrnemo do razpotja, na katerega smo prišli iz Grahovega in na katerem smo se priključili Notranjski planinski poti. Do tja je 35 min. Z razpotja gremo naravnost po gozdnem kolovozu do 5 min. oddaljene ceste Grahovo–Slivnica. Po makadamski cesti potem do razpotja pod Malo Slivnico ves čas hodimo proti vzhodu. Hoja po gozdovih je prijetna, menjajo se iglasti in mešani sestoji. Ob delavnikih skoraj ni prometa. Precej ravna cesta, ki se le ponekod zložno spušča, je speljana po j. pobočjih Medvednice in Ulaškega vrha (956 m). Po 30 min. nas ob cesti presenetijo tri velike lipe, potem pa se na s. strani pokaže travnato pobočje. Kmalu smo na jasi z razpotjem na z. strani Male Slivnice (863 m). Od doma smo hodili 1 h 15 min.
Na razpotju zavijemo po desni cesti navzdol proti Grahovemu. Cesta se precej spušča po j. pobočju Male Slivnice. V 15 min. smo na razpotju: desna cesta se spusti v Grahovo, po levi zavijemo proti Radleku. Kmalu za razpotjem je na levi velik graniten spomenik v spomin na 12 talcev, ki jih je na tem kraju 13. avgusta 1942 ustrelil italijanski okupator. Cesta se zložno dviga po j. pobočju Pogorelca (807 m). Ko pridemo na plano, se odpre prelep pogled na Bloško planoto ter na Križno goro in Snežnik na j. strani. Cesta se zravna in nas v 20 min. od zadnjega razpotja pripelje v gručasto vas Radlek, 780 m, 34 preb., na prevalu med Liscem (872 m) na v. in Hribom (805 m) na j. strani. Tik pred vasjo je ob cesti plošča v spomin na Ivana Furlana – Draga, drugega komandanta Notranjskega odreda, ki je 14. junija 1944 padel v tem kraju v boju z okupatorjem, star komaj 24 let. Sredi vasi je razpotje, nad njim pa nova kapela sv. Križa.
Na Radleku se poslovimo od Notranjske planinske poti, saj na razpotju zavije po desni cesti v Novo vas, mi pa nadaljujemo po levi cesti proti Velikim Blokam. Spustimo se skozi vas, potem pa se zložno vzpnemo na rob ob sv. vznožju hriba Lisec na desni. Takoj za vasjo se nam na levi pokaže Slivnica. Cesta se z roba zložno spušča do razpotja, na katerem se naša pot obrne proti vzhodu. Zagledamo naselje Velike Bloke in nekaj naprej Novo vas. Pred Velikimi Blokami je ob cesti veliko poslopje Doma pod Liscem. Z Radleka smo v 30 min. prišli na razpotje pri transformatorju tik pred krajevno tablo naselja Velike Bloke, 728 m, 200 preb. V naselju sta dve gostilni in trgovina. TV ne gre v naselje, temveč se na razpotju obrne proti Sv. Trojici, kamor pokaže tudi cestni kažipot.
Cesta pelje po lepi travnati Bloški planoti, porasli s skupinami smrek in borov. Po 10 min. pridemo v gručasto naselje Ulaka, 735 m, 37 preb. Gremo skozi vas. Onkraj vasi so obširna polja in travniki. Na nizki vzpetini na levi strani ceste zagledamo cerkev sv. Miklavža. Čeprav nas pot vodi po ravni planoti, nas hoja ne utruja, saj na vsakem koraku opazimo nove lepote pokrajine. Kmalu za vzpetino s cerkvijo sv. Miklavža prečkamo potoček, pritok Bloščice, ki teče v. od ceste. Po 30 min. od razpotja na Velikih Blokah smo na pomembnejšem razpotju: leva cesta pelje proti Podslivnici in Begunjam pri Cerknici, naravnost proti Sv. Trojici. Na planoti je že več iglastih gozdov z jasami. Ko smo po nekaj minutah na vrhu nizkega slemena, se začnemo zložno spuščati v dolino potoka Zviršček. Kmalu zagledamo zvonik cerkve Svete trojice, potem pa se po stranski asfaltirani cesti spustimo v Sv. Trojico; od zadnjega razpotja je 20 min.
Od Doma na Slivnici do Sv. Trojice je 3 h 15 min.