Pot kurirjev in vezistov

ŠKOFJELOŠKO HRIBOVJE se dviga med Poljansko in Selško dolino. Njegovi v. obronki segajo do Škofje Loke, na z. pa se veže s Cerkljanskim hribovjem. Je del predgorja Julijskih Alp. Velik del površja je iz karbonskih skrilavcev in peščenjakov, vrhovi pa so zgrajeni iz triasnega apnenca ali dolomita. Glavno sleme se vleče od vzhoda proti zahodu. Na v. se najviše dviga Lubnik (1025 m), v osrednjem delu slemena se vrstijo Stari vrh (1217 m), Mladi vrh (1374 m) in Koprivnik (1393 m), v z. delu pa je najvišji vrh hribovja Blegoš (1562 m). Sleme je razvodje med Poljansko in Selško Soro, ki se od sotočja v Škofji Loki do izliva v Savo imenuje Sora. Potoki so zajedli v hribovje številne grape in doline, ki so na obeh straneh glavnega slemena oblikovale zelo razgibano površje. Hribovje pokrivajo gozdovi, na pomolih in terasah pa so obdelovalne površine z razloženimi naselji in samotnimi kmetijami. Najbolj so pose1jena prisojna pobočja in terase pod Lubnikom ter Starim in Mladim vrhom. Večja naselja so v Poljanski in Selški dolini ter v nekaterih stranskih dolinah. Na območju Starega vrha so urejena smučišča, na hribovju pa je tudi precej počitniških hišic.

Za Škofjeloško hribovje je v rabi več imen. Nekateri ga imenujejo Škofjeloško pogorje, pisatelj Ivan Tavčar pa ga v svojih delih imenuje Loško pogorje. Njegove zgodbe v Slikah iz Loškega pogorja opisujejo življenje preprostih kmečkih ljudi v 19. stoletju, najlepši spomenik pa je ljudem in pogorju postavil v povesti Cvetje v jeseni.

Pot kurirjev in vezistov NOV Slovenije preči Škofjeloško hribovje med Poljanami nad Škofjo Loko in Železniki. Povzpeli se bomo na njegov najvišji vrh in obiskali zanimive kraje. Seznanili se bomo s številnimi zanimivostmi iz daljne in bližnje preteklosti. Če bomo prisluhnili ljudem, bomo Tavčarjeve Slike iz Loškega pogorja lahko obogatili z novimi zgodbami in resničnimi dogodki.

POLJANE NAD ŠKOFJO LOKO, 386 m, 390 preb., so staro naselje, po katerem je dobila ime Poljanska dolina. Kraj je bil prvič omenjen leta 1160, ko je bil tam sedež županije loškega gospostva. Staro gručasto jedro je ob nekdanji regionalni cesti Škofja Loka–Gorenja vas ter ob potoku Ločivnica pred njegovim izlivom v Poljansko Soro. Nova cesta je zdaj speljana zunaj starega jedra. Novi deli naselja so se razširili predvsem nad cesto proti Gorenji vasi, kjer je tudi šola, ter ob cesti proti Volči. V kraju je obrat industrije termičnih izolacij TERMO iz Škofje Loke, tam so tudi pošta, osnovna šola, Kmetijsko-gozdarska zadruga, več trgovin, gostiln in obrtnih delavnic. V gostilni Na Vidmu in pri zasebnikih so na voljo tudi prenočišča. Sodobna cerkev sv. Martina je bila zgrajena leta 1970 namesto nekdanje med vojno poškodovane baročne cerkve iz 18. stol.

Poljane so zapisane tudi v slovenski kulturni zgodovini, saj so bile rojstni kraj številnih znamenitih Slovencev, med njimi pisatelja in politika Ivana Tavčarja (1851–1923) – na njegovi rojstni hiši je spominska plošča, pred hišo pisateljev doprsni kip, pokopan pa je v grobnici pri Tavčarjevem dvorcu na bližnjem Visokem – znanih slikarjev Alojza Šubica (1865–1905) ter bratov Janeza (1850–1889) in Jurija Šubica (1855–1890), podobarja Jožeta Šubica (1862–1929), geografa, zgodovinarja in prevajalca Janeza Jesenka (1838–1908) ter filozofa Aleša Ušeničnika (1868–1952).

Poljane so znane po »poljanski vstaji«; vaščani in okoličani so namreč po napadu Nemcev decembra 1941 na Bukov Vrh množično odšli v partizane. Borci Cankarjevega bataljona so potem v dolini porušili več mostov, da bi s tem preprečili izseljevanje Slovencev, decembra 1941 pa so uničili tudi žandamerijsko postojanko v vasi. Pomembna je bila tudi akcija Prešernove brigade 22. oktobra 1944, ko so partizani uničili nemško postojanko v Poljanah. V spomin 165 padlim borcem za svobodo so leta 1960 v središču vasi postavili lep spomenik, na »poljansko vstajo« pa spominja velika stenska freska na stavbi nasproti spomenika, darilo domačina, borca in akademskega slikarja Iveta Šubica kraju ob 40. obletnici vstaje. Leta 2004, ko je Slovenija postala članica Evropske unije, so v kraju postavili tudi spominsko znamenje s kažipoti do prestolnic vseh držav članic EU.

TV nadaljujemo po ravni asfaltirani cesti, ki pelje v Javorje. Vse do Delnic bomo hodili po dolini potoka Ločivnica. Že na začetku poti vidimo pred seboj na levi kopasti Blegoš, v sredini Malenski vrh in zvonik cerkve na Gori, za njim pa proti desni Mladi in Stari vrh. Kmalu se nam na pobočju Starega vrha pokaže vasica Četena Ravan, pred nami pa Volča, do katere smo hodili 30 min. Volča, 410 m, 114 preb., je razložena vas z gručastim jedrom ob sotočju Ločivnice in Kebrovca. Na pomolu Lomskega brda (446 m) tik nad vasjo stoji cerkvica sv. Jurija s freskami iz 16. stol. in zlatim oltarjem iz leta 1642. Na Volči se na levo odcepi cesta v vas Malenski Vrh, mi pa gremo naprej po asfaltirani cesti ob Ločivnici. Kmalu za Volčo je na levi odcep ceste v Zakobiljek. Odpre se lep pogled na Javorje, Četeno Ravan in pobočje Starega vrha. Na desni strani doline se dviga gozdnata Gabrška gora (963 m). Po 15 min. je ob cesti spomenik ustreljenima skojevkama Marici Naglič in Mici Dolenc iz Delnic. Kmalu nas krajevna tabla opozori, da smo prišli v Podobeno, 438 m, 51 preb., razloženo vas z gručastim jedrom na levem bregu Ločivnice. Z leve priteče potok Sevniščica. Še nekaj minut je do razpotja: leva cesta pelje navzgor v Javorje, TV pa gre po spodnji v Delnice, ki jih že vidimo v zatrepu doline.

Iz Poljan v Delnice je 1 uro hoda.

[child-pages sort_column="menu_order"]