Kočevski rog
KOČEVSKI ROG. Planotasto pogorje na sz. meji na Suho krajino, na z. na Kočevsko polje, na v. na dolino Črmošnjičice in Belo krajino ter na j. na dolino Kolpe. V dolžino meri 35, v širino pa do 15 km. Je del Dinarskega gorstva. Najvišji vrh pogorja je Veliki rog (1099 m) na osrednjem hrbtu. Kočevski rog je v s. delu po večini zgrajen iz krednih, v j. delu iz jurskih apnencev, na obrobju pa iz triasnih dolomitov. Vse pogorje je zakraselo, zato so tam številne kraške vrtače, globeli in brezna. Poraščeno je s smrekovimi in bukovimi gozdovi. Med njimi so krčevine, na katerih so bila do 2. svet. vojne naselja kočevskih Nemcev s slabo rodovitnimi njivami in sadovnjaki, ki jih zdaj po večini zarašča grmovje. Tekočih voda ni, le ponekod, kjer so podolja in grape prekriti s prstjo, najdemo studenčke, kratke potočke in luže. V gozdovih domujejo rjavi medvedi, risi, divji prašiči, volkovi, jelenjad, srnjad in drugi sesalci ter gozdni jerebi, divji petelini, sokoli, kragulji, kanje, jastrebi in sove.
Kočevski rog je bil zaradi prostranosti, težke dostopnosti in praznih naselij po izselitvi kočevskih Nemcev idealno območje za nastanitev političnega in vojaškega vodstva NOB, partizanskih bolnišnic, tiskarn, različnih delavnic in tudi partizanskih enot. Nekateri objekti iz tega obdobja so tudi na naši poti do Kočevja, ob spomenikih in spominskih ploščah pa se bomo spomnili dogodkov iz NOB, žal, pa tudi tragičnih dogodkov po koncu 2. svet. vojne.
Pot proti Gačam začnemo po stezi tik pod domom. Kažipot »Gače« nas usmeri navzdol po stezi, ki se vijuga po s. pobočju Mirne gore, zaraslem z bukovim gozdom. Po 15 min. pridemo do slepega gozdnega kolovoza, po katerem zavijemo desno do nekaj minut oddaljene gozdne ceste Planina–Škrilj–Komarna vas. Na priključku pokaže kažipot »Gače 2 km« na levo, kažipot »Mirna gora« pa pot, po kateri smo prišli. Gozdna cesta pelje po lepi ravni planoti s košenicami. Na drevesu opazimo lovsko prežo, nad cesto pa senik. Na s. strani planote se dviga podolgovat hrbet gore Škrilje (1012 m). Kmalu pridemo v nizek listnat gozd. Po 20 min. zapustimo cesto. Levo se odcepi gozdni kolovoz, po katerem pridemo na jaso, z nje pa zložno do gozdne ceste, ki jo prečkamo. Po bukovem gozdu se vzpnemo na obširno travnato planoto. Na njenem začetku je v bližini poti okrogel kamnit pomnik, postavljen leta 1930 ob praznovanju 600-letnice kočevarske vasi Pogorelec, 594 m, ki je zdaj ni več. Leta 1931 je bilo v vasi pet hiš in 34 prebivalcev; med roško ofenzivo poleti 1942 so hiše požgali Italijani. Od odcepa z gozdne ceste smo hodili približno 15 min.
Travniški kolovoz se vzpne na sleme nad pomnikom, potem pa se zložno spusti proti bližnji lovski preži ob visokem drevesu in desno od nje v bukov gozd. Po dokaj ravnem kolovozu, ki se zvije okoli najvišjega vrha Gač (1029 m), poraščenega s smrekami, pridemo na prvo smučišče na jz. strani vrha Male Gače (955 m). Na sz. strani se nad prostranstvom roških gozdov najviše dviga Veliki rog (1099 m). Na jz. obzorju so že gore nad Kočevjem in Ribnico, na sz. pa Frata in Straška gora nad dolino Krke. Po stezi, ki prečka smučišče, pridemo na drugi strani gozdička na obširno travnato pobočje s smučarskimi vlečnicami. Usmerimo se proti veliki samotni lipi in proti robu, nato pa pred njim pri dveh smrekah zavijemo navzdol proti kapelici in ruševinam nekdanje kočevarske hiše. Od pomnika na Pogorelcu je 20 min.
Z Mirne gore na Gače je 1 h 15 min.
Ta del poti vsebuje naslednje odseke:
[child-pages sort_column="menu_order"]