Notranjska
RACNA GORA je podolgovata gora s slemenitvijo v smeri sz.–jv. v južnem delu Notranjske planote, ki je po Loškem potoku na sv. strani poimenovana Potočanska planota. Na jz. in j. strani gore ležita Loška dolina in Babno polje, na sz. sega do srednjega dela ceste Hrib–Stari trg pri Ložu, na sv. jo od gorskega hrbta nad dolino Loškega potoka ločujejo visoke doline in planote, na jv. pa sega do meje s Hrvaško. Gora je dolga približno 8 km, široka pa približno 4 km. Racna gora je tako kot vsa Potočanska planota zakrasel svet z razgibanim površjem, kotanjami, vrtačami in suhimi dolinami. Delno je porasla z iglastimi, delno z mešanimi gozdovi, na j. strani pa so med gozdovi obsežne košenice, s katerih je lep razgled do Snežnika in Javornikov. Racna gora ima več vrhov, visokih več kot 1000 m; vsi so poraščeni, zato niso razgledni. Najviše se dviga Petelinjek (1212 m) v jv. delu gore. Na s. gore je drugi najvišji vrh, imenovan enako kot gora (1140 m); na njem sta kontrolni točki TV in Notranjske planinske poti. Edino naselje Dolenje Poljane, 875 m, 10 preb., leži na j. pobočjih, sestavljata ga zaselka Dolenje in Zgornje Poljane. V vasi je leta 1869 živelo sto in leta 1931 še 91 ljudi, zdaj pa je zaradi težavnih življenjskih razmer skoraj izumrla. Na Zgornjih Poljanah stoji cerkev sv. Andreja (1065 m), znana po poslikanem lesenem stropu. Oba zaselka so avgusta 1942 požgali Italijani.
Na Racni gori je bila 19. novembra 1942 ustanovljena kurirska postaja TV‑18. Prvi komandir je postal Anton Zigmund. Sprva so prenašali pošto trije kurirji, decembra 1942 pa je bilo na postaji že devet kurirjev. Vzdrževali so tri pomembne zveze: s kurirsko postajo TV-11 na Veliki gori, prek katere je prihajala pošta iz Kočevskega roga, s P-1 v bližini Mašuna (8 do 9 ur hoje), kamor so posredovali pošiljke za Primorsko, in s TV-12 pri Kočevski Reki. Po novem letu 1943 so jih dvakrat napadli domači domobranci in Italijani, v boju je padel kurir Anton Kočevar. Po kapitulaciji Italije se je postaja umaknila pred Nemci v požgani zaselek Zgornje Poljane, po osvoboditvi Loške doline pa se je naselila v Vrhniki pri Ložu ob vznožju Racne gore. Tam je ostala do septembra 1944, ko so jo zaradi domobranskih vdorov v Loško dolino umaknili v gozdove na Racni gori. Tedaj sta padla kurirja Jože Zalar in Anton Logar. Februarja 1945 so se kurirji preselili v Babno Polje. Tam so jih 14. marca 1945 presenetili v partizane preoblečeni domobranci in obkolili hišo, v kateri so bili nastanjeni. V boju je padlo šest kurirjev: Jakob Celarc – Rado, Rafael Čendak, Alojzij Škrbec, Franc Šraj, Franc Zakrajšek in neznani kurir s postaje TV-11. Kljub velikim izgubam je postaja vztrajala na tem območju in vzdrževala zveze do konca vojne.
Žig TV je v skrinjici na vrhu Racne gore. Ker je Racna gora območje medvedov, lahko pohodniki, ki si ne upajo na vrh, dobijo žig Racne gore v skrinjici na Lovski koči Urška ob vznožju Racne gore.
Z vrha se vrnemo na bližnje razpotje na z. strani, na katerem nas kažipot in markacije TV ter Notranjske planinske poti usmerijo levo navzdol do minuto oddaljenega zaraščenega kolovoza. Zavijemo desno po ravnem kolovozu in se po minuti obrnemo navzdol po zakraselem, z mešanim gozdom poraščenem j. pobočju v smeri proti jv. Čez 15 min. pridemo na razpotje; od tam gremo po levem kolovozu približno 10 min. zložno navzdol do majhne gozdne jase in čez jaso v gozd. Kmalu se na desno odcepi steza po nekdanjem kolovozu, ki se po mešanem gozdu precej strmo zvije v smeri proti j. Od gozdne jase potrebujemo približno 15 min. do večje košenice. Ob njenem desnem robu se mimo samotne smreke spustimo v gozd. Spet smo na kolovozu, ki se zložno spušča po mladem bukovem gozdu. Prijetne hoje je kmalu konec. Na robu Vrhniške rebri se levo odcepi steza; sprva se zložno, potem pa zelo strmo spusti po zakraselem gozdnatem pobočju na travnato strmo košenico z lepim razgledom. Pod nami leži Loška dolina z Vrhniko ob našem vznožju in Starim trgom pri Ložu na z. strani doline. Levo od Starega trga opazimo naselje Kozarišče in grad Snežnik, za njim pa se dviga Veliki Snežnik, najvišji vrh naše poti. Po strmi košenici se spustimo na gozdni kolovoz. S košenice s samotno smreko smo hodili približno 30 min.
Po kolovozu zavijemo desno v smeri proti z. Po 10 min. zložnega spusta pridemo na kolovoz, ki pripelje po dolini Drage na z. strani Racne gore. Do Vrhnike je še 20 min. Obrnemo se proti j. Kamnit kolovoz se spušča po mešanem gozdu, v katerem po večini rastejo visoki bori. Proti Javornikom se začne odpirati široka Loška dolina. Z leve se pridruži kolovoz, potem pa je še nekaj minut do ravnega polja, s katerega spet lepo vidimo Snežnik. Nekaj minut gremo po ravnem in že smo v Vrhniki pri Ložu, 584 m, 149 preb. Gručasto naselje leži ob v. robu Loške doline, ob gornjem toku reke Veliki Obrh, ki priteče iz kraškega izvira jv. od vasi. V vasi je podružnična cerkev sv. Frančiška Ksaverija. Malico lahko kupimo v trgovini Elza. Julija 1942 so Italijani požgali vse hiše na desnem bregu Obrha. V Vrhniki se poslovimo od Notranjske planinske poti, ki zavije proti gradu Snežnik.
Iz Vrhnike v Stari trg pri Ložu je 3 km po asfaltirani cesti. Po 15 min. pridemo v obcestno naselje Markovec, 585 m, 205 preb., na j. strani Markovega hriba (776 m). Ob cestnem križišču proti Staremu trgu, Vrhniki in Hribu-Loškemu Potoku stoji spomenik. Na njem piše, da je bila v tem kraju 23. septembra 1943 ustanovljena Loška 13. SNOUB Mirka Bračiča. Ko smo zunaj naselja, zagledamo Stari trg pri Ložu in nad njim vzpetino Ulaka s spomenikom padlim borcem, žrtvam in talcem iz Loške doline. Med novimi hišami pridemo v središče Starega trga pri cerkvi. Iz Vrhnike je 45 min.
Z vrha Racne gore do Starega trga smo hodili 2 h 30 min.
Tisti, ki bodo žig Racne gore odtisnili pri Lovski koči Urška, nadaljujejo pot v Stari trg pri Ložu tako, da se vrnejo na cesto, po kateri so prišli s Hriba-Loškega Potoka in nadaljujejo po cesti v Stari trg pri Ložu. TV se bodo pridružili v Markovcu. Od Lovske koče Urška do Starega trga je dve uri hoda.
Ta del poti vsebuje naslednje odseke:
[child-pages sort_column="menu_order"]