Z Vranskega v Laško
Iz središča Vranskega pri pošti in cerkvi nadaljujemo TV proti Veliki ali Čemšeniški planini po glavni ulici ob potoku Merinščica. Na hiši Vransko 36 opazimo grb Vranskega z letnico 1868. Nekaj korakov naprej je stara šola, pred njo pa spomenik padlim borcem NOB na Vranskem. Na levi strani ceste je na hiši Vransko 25 plošča, ki pove, da se je v tej hiši rodil Lavoslav Schwentner (1865–1952), pomemben ljubljanski založnik, ki je izdajal tudi dela pesnikov in pisateljev slovenske moderne. Pot nas popelje mimo nove osnovne šole, pred katero stoji doprsni kip partizana Ivana Farčnika – Buče. Po 10 min. pridemo na razpotje: po desni cesti smo prišli z Menine, zdaj pa gremo levo proti magistralni cesti. Levo stoji veliko poslopje »Stare pošte«. Preden se cesta priključi magistralki, zavijemo desno po stranski asfaltirani cesti v zaselek Podrigelj ob vznožju hriba Rigelj (554 m), ki še sodi k Vranskemu. Skozi zaselek gremo do zadnje hiše, pri kateri se cesta konča. Po poti se spustimo na magistralko nasproti gostilne Ločica. Od razpotja na Vranskem je 15 min. Previdno prečkamo cesto in ob njenem levem robu zavijemo proti Trojanam. Po 5 min. pridemo na pomembno križišče z AP Ločica; tam se od magistralke odcepi regionalna cesta, ki pelje v Kamnik. V Ločico pri Vranskem ne gremo, pot nadaljujemo ob magistralni cesti proti Trojanam. Na levi nas spremlja potok Bolska. Kmalu se na levo odcepi lokalna cesta v Zahomce, mi pa gremo še naprej po glavni cesti do AP in odcepa druge ceste; z Vranskega je 40 min.
Lokalna asfaltirana cesta nas popelje pod viaduktom avtomobilske ceste v ozko dolino potoka Zaplaninščica. Po nekaj korakih smo na mostu ob sotočju potokov Bolska in Zaplaninščica. Nad dolino se na desni dviga kopasti gozdnati Reskov grič (634 m), na levi pa podolgovati hrbet Kozica, ki nas bo spremljal vse do prevala Presedlje. Ob cesti in njeni bližini je še nekaj samotnih hiš naselja Ločica pri Vranskem. Cesta ob potoku se sprva vzpenja zelo zložno. Odpre se pogled na s. pobočje Velike planine. Po 10 min. onkraj potoka opazimo spomenik in grobišče 39 borcev 4. operativne cone NOV, zajetih v sovražni ofenzivi decembra 1944 in ustreljenih na tem kraju. Kmalu cesta prestopi na desni breg potoka; pokaže se skalnata vršina Kozice. Po 15 min. je sotočje Zaplaninščice in Limovskega grabna, po nekaj korakih pa tudi razpotje, na katerem se na desno odcepi cesta na Limovce. Gremo naravnost po cesti navzgor. Ko smo kmalu čez novi betonski most, se strmina poveča. Po 10 min. je novo razpotje: desna cesta pelje v Zaplanino, TV pa gre naravnost. Za razpotjem ni več asfaltirana. Makadamska cesta se še naprej vzpenja po pobočju nad ozko dolinico potoka na desni. Desno nad dolinico zagledamo skrito domačijo Podlesnik. Na razpotju blizu domačije se v levo odcepi slepa gozdna cesta na Kozico, desna pa pripelje do domačije Podlesnik, p. d. Pider, v zaselku Podles, ki je del razloženega hribovskega naselja Zaplanina, 650 m, 79 preb. Od razpotja v Zaplanino do Podlesnika smo hodili 15 min.
Tam se cesta konča. TV nadaljujemo za gospodarskim poslopjem po kolovozu, ki se zložno vije po travnatem pobočju nad domačijo. Odpre se lep pogled na dolino Zaplaninščice, proti Limovcam na z. ter na bližnji Kozico in Veliko planino. Po 20 min. se pot zravna in po nekaj korakih smo pri Marijini kapelici na prevalu Presedlje (740 m). Za pot od Vranskega smo potrebovali 2 uri.
Preval Presedlje povezuje Veliko planino in Kozico, tam je razvodje med potokoma Zaplaninščica in Ojstrica. Presedlje se imenuje tudi zaselek na v. strani prevala; le-ta je del razloženega naselja Črni Vrh, 640 m, 164 preb., na s. pobočju Kozice. Tik nad prevalom se dviga 970 m visoki vrh Kozice. Na preval pripelje gozdna cesta iz Tabora. Čez preval je v preteklosti peljala rimska cesta od Trojan proti Celju. Na v. strani se v bližini dviga hrib Stari grad (636 m), proti sv. pa se vleče dolina potoka Ojstrica s Taborom ob prehodu v Spodnjo Savinjsko dolino. Na z. vidimo v hribovju med Motniško dolino in Črnim grabnom Špilk (957 m). Na prevalu je spomenik »Sedem glav«, ki simbolično spominja na sedem borcev 4. operativne cone NOV, padlih v sovražnikovi ofenzivi decembra 1944 na tem kraju.
Nasproti kapelice zavijemo po travnatem kolovozu proti gozdnatemu pobočju Velike planine. Po nekaj minutah je razpotje, pot nadaljujemo po spodnji poti. Kmalu pridemo do stare bukve in gozda, pri katerem se kolovoz konča. Nadaljujemo po stezi, ki se v osmih zavojih zložno vzpne po pobočju, poraslem sprva z mešanim, potem pa iglastim gozdom. Po 20 min. smo na prvem zavoju (826 m). Steza pripelje na gozdno cesto; po njej naredimo nekaj korakov desno, potem pa zavijemo po stezi navzgor. Po 15 min. smo na drugem zavoju (921 m), po 10 min. na tretjem (994 m), spet po 10 min. pa že na četrtem (1030 m). Potem je razdalja med zavoji krajša, na pobočju pa je že več iglavcev. Po 5 min. pridemo na peti zavoj (1064 m), steza postane boljša in nas popelje po mladem smrekovem gozdu. Razdaljo med petim in šestim zavojem (1084 m) prehodimo v 5 min., nekaj manj pa je do sedmega zavoja (1112 m). Ko po 5 min. pridemo na osmi zavoj (1140 m) in do mladega bukovega gozda, smo na razpotju: levo gre pot na Črni vrh, desno k planinskemu domu. Po nekaj korakih stopimo na gozdni kolovoz, ki nas zložno pripelje na rob, od koder se odpre pogled na Šentgotard in Trojane ter na pobočja nad Limovskim grabnom z razloženim naseljem Limovce. Kolovoz se z roba spusti po j. pobočju Tolstega vrha (1173 m), mimo spomenika Revirski četi k planinskemu domu. Od razpotja je 20 min.
Z Vranskega do Planinskega doma dr. Franca Goloba na Čemšeniški planini je 4 ure hoje.
Ta del poti vsebuje naslednje odseke:
[child-pages sort_column="menu_order"]