Rožič Vrh
ROŽIČ VRH, 310 m, 38 preb. Gručasto naselje leži na vinorodnem griču na v. pobočju Kočevskega roga nad Belo krajino. Na jz. strani se dviga gozdnat vrh Sv. Križa (593 m) z razvalinami cerkve sv. Križa. Skozi vas pelje asfaltirana cesta Črnomelj–Svibnik–Tušev Dol–Rožič Vrh–Naklo, v vasi pa je tudi priključek ceste s Stražnjega Vrha. Ljudje se ukvarjajo z vinogradništvom, nekaj dohodka dajeta tudi živinoreja in gozd. Po 1. svet. vojni je mimo vasi peljala ozkotirna gozdna železnica, po kateri so iz roških gozdov vozili les v Črnomelj; pred 2. svet. vojno so jo razdrli. V vasi je kapela, zgrajena v spomin na kolero, ki je tam morila leta 1855.
V gozdu nad Rožič Vrhom je imela do maja 1942 in pozneje še tri mesece svoj tabor Belokranjska četa. Na območju Rožič Vrha je imela sedež tudi kurirska postaja TV-8, ki je bila ustanovljena novembra 1942. V njej je bilo sprva pet kurirjev, pozneje pa se je njihovo število povečalo. Prvi komandir je bil Franc Košir – Pavle. Kurirji so do pomladi 1943 prenočevali po zidanicah, potem pa so si v gozdu nad vasjo postavili barako. Zveze so vzdrževali s TV-15 v bližini vasice Pogorelec v Kočevskem rogu in s TV-9 v Bojancih, od spomladi 1943 pa enkrat na teden še s TV-13 v Spodnjem Logu. Po kapitulaciji Italije so kurirsko postajo TV-8 preselili v bližino Črnomlja. Na postajo spominjata dva pomnika. Sredi vasi je spominski vodnjak, ob cesti proti Naklu pa na koncu vasi spomenik v obliki kompasne igle, ki simbolizira kurirsko postajo in kurirske poti. Izdelan je po načrtu arhitekta Draga Derkoviča, odkrili pa so ga 3. julija 1960.
Z Rožič Vrha je zelo lep pogled na bližnje Naklo in Rodine na j. pobočju Vinske gore, na sz. strani pa se kaže vrh Mirne gore.
Od spomenika se vrnemo na bližnje križišče; tam zavijemo levo do nekaj korakov oddaljenega razpotja, od tam pa gremo desno nekaj minut do novega razpotja. Kažipot »Rodine« nas usmeri na desno asfaltirano cesto, ki se sprva po gozdu, potem pa po planem pobočju vzpne do hiš na jv. pobočju Vinske gore (561 m). Odpira se obširen razgled proti Črnomlju. Pod cesto je vinorodno pobočje, na terasi pod njim Naklo s cerkvijo sv. Jakoba, desno Rožič Vrh in Stražnji Vrh, pod njim dolina Dobličice proti Kanižarici, na obzorju pa Poljanska gora. Hiše na desni strani ceste spadajo v Naklo, na levi v Rodine. Tik pred ostrim ovinkom se pri kapelici priključi cesta z Otovca, po njenem zadnjem delu pa pride tudi planinska pot iz Črnomlja na Mirno goro. Z Rožič Vrha do priključka smo hodili 30 min. Kmalu nad razpotjem cesta spremeni smer in se na ostrem ovinku obrne proti sz.; te smeri se bomo držali do ceste pred Planino. Od zavoja naprej so ob cesti hiše razloženega naselja Rodine, 360 m, 92 preb., oziroma njegovega dela Velike Rodine. Manjši del naselja, Male Rodine, je ob cesti proti Otovcu. Na pobočju nad cesto so vinogradi z zidanicami, ob cesti, ki se zložno dviga, pa lepe, po večini nove hiše. Vas leži na jv. pobočju Vinske gore, imenovane tudi Rodinska gora. Pred 2. svet. vojno so v Rodinah živeli Kočevarji. Po 10 min. pridemo do cerkvice Marije Pomagaj iz 17. stol., znane po tem, da je bila nekdaj božja pot Kočevarjev. V cerkveni lopi stoji oltar z letnico 1696 in sliko Matere dobrega sveta.
Od cerkvice naprej bomo šli po slabši gozdni cesti po jz. pobočju Vinske gore. Spet se nam pokaže Mirna gora. Nekaj časa nas bo na levi strani spremljal električni daljnovod. Po nekaj minutah nas sprejme lep senčnat listnati gozd. Skozi drevje večkrat vidimo na levi globoko dolino, poraslo z gozdom. Po 15 min. prijetne hoje pridemo na križišče gozdnih cest. Po levi bi prišli v Črnomelj, po desni v Semič, po kolovozu naravnost pa nadaljuje TV na Planino. Kolovoz se zložno dviga po jz. pobočju Konjskega vrha (647 m). Tam se odmaknemo od električnega daljnovoda, ki gre naravnost prek globoke globeli na Planino. Po 10 min. je razpotje, nadaljujemo po desnem kamnitem kolovozu, ki se razmeroma strmo vzpenja po gozdnatem vrtačastem svetu do ceste Vrčice–Planina; od razpotja je 10 min. Zavijemo levo po lepi, zložno se vzpenjajoči makadamski cesti. Levo in desno lahko opazujemo z grmovjem zarasel svet, med njim pa sadno drevje in lipe, ki pričajo o nekdanji poselitvi Kočevarjev. Spet zagledamo daljnovod in po 15 min., ko se cesta zravna, še pobočje Mirne gore. Krajevna tabla nam pove, da smo že na Planini. Pred nami se razprostira planota pod Mirno goro. Mimo hlevov na levi pridemo na cestno križišče sredi Planine.
Z Rožič Vrha na Planino smo hodili 1 h 45 min.