Po Cerkljanskem in Idrijskem
CERKLJANSKO HRIBOVJE ali Cerkljansko je hribovit sredogorski svet v porečju spodnjega toka reke Idrijce. Na sz. ga omejuje Baška grapa, na s. in v. ga od Škofjeloškega hribovja loči razvodje med Idrijco in Soro, na j. strani ni jasne meje z Idrijskim hribovjem, na jz. strani pa prehaja v Šentviško planoto. Hribovje je po večini zgrajeno iz neprepustnih permokarbonskih in triasnih kamnin. Razrezano je z globokimi dolinami in grapami pritokov potoka Cerknica in reke Idrijce. Pobočja so po večini zelo strma, na njih so številne terase, vrhovi pa so kopasti in široko razpotegnjeni. Hribovje je precej gozdnato, največ pa je listavcev. V višjih legah je veliko planinskih pašnikov, obdelovalne površine so predvsem na pobočnih terasah in slemenih ter v dolinah. Po terasah in slemenih so do 900 m visoko posejana naselja, posamezne hribovske kmetije pa so tudi več kot 1000 m visoko. Sledovi človekovega bivanja segajo v mlajšo kameno dobo, območje pa je bilo naseljeno že v rimski dobi, saj je tam tekla rimska cesta iz Posočja v Posavje. Središče Cerkljanskega je Cerkno.
TV je speljana po Cerkljanskem hribovju od Petrovega Brda do Spodnje Idrije. Na poti bomo srečali vse značilnosti tega zanimivega in lepega hribovja.
PETROVO BRDO, 803 m, 126 preb. Razloženo naselje leži na prevalu med Baško grapo in Selško dolino, kjer je razvodje med porečjema Save in Soče. Sodi v dostavni okoliš 5 km oddaljene pošte Podbrdo, tam pa je tudi najbližja ŽP. Preval povezuje Slatnik (1600 m) na s. in Porezen (1630 m) na j. strani. Skozi naselje pelje regionalna cesta Železniki–Podbrdo, na prevalu pa se od nje odcepi cesta v Sorico in na Soriško planino. Med obema svetovnima vojnama je tam potekala jugoslovansko-italijanska državna meja. V bližini prevala so Italijani postavili veliko obmejno postojanko, v okolici pa več betonskih utrdb. V preurejenem poslopju je zdaj Dom upokojencev. Ljudje se preživljajo s kmetijstvom, nekaj pa je zaposlenih v Podbrdu. Tik pod prevalom na primorski strani je gostilna Dakskobler.
S Petrovega Brda na Porezen gre TV skupaj s SPP, E-7 in LPP. Na cestnem prelazu nas kažipot usmeri po gozdni cesti zložno navzgor mimo nekdanje italijanske utrdbe in samotne hiše Petrovo Brdo 10. Odpre se prelep pogled na vrhove Spodnjih Bohinjskih gora od Slatnika prek Črne prsti proti Rodici, v dolino Bače, na stožčasti Hoč, ki ga imamo ves čas pred seboj, in na bližnji Črni vrh (1052 m) s kmetijo Robar na njegovi v. strani. Cesta ob telefonskem vodu se nekaj časa zložno vzpenja po gozdu, nekaj časa pa ob njegovem robu. Po 15 min. zavijemo s ceste desno navzgor po stezi v iglasti gozd, vendar smo kmalu spet na cesti zunaj njega. Steza po travniku navzgor nam skrajša cestni ovinek. Po cesti gremo levo do razpotja. Leva cesta pelje do turistične kmetije Podhočar, naša pot pa gre po desni. Že po nekaj minutah cesto zapustimo; kažipot »Porezen 2 h« pokaže levo navzgor v gozd. S Petrovega Brda je 30 min.
Steza se v ključih vijuga navzgor po hrbtu in s. pobočju Hoča. Na desni je globoko pod nami grapa pritoka reke Bača. Mešani gozd preide v lep bukov gozd. Ko se po približno 30 min. pot zravna, pridemo do kolovoza, ki od kmetije Podhočar na levi pelje v gozd. Prečkamo kolovoz, steza po mladem smrekovem gozdu se spet približa strmini, potem pa se zvije po s. gozdnatem pobočju Hoča. Po 20 min. strmega vzpona se steza s s. obrne na jz. stran Hoča in precej zravna. Kmalu postane lepa ravna pot, ki nas pripelje na Trtensko planino na j. strani Hoča. S Petrovega Brda je 1 h 45 min.
Trtenska planina je zdaj popolnoma zaraščena z malinami. Leži na širokem sedlu med Hočem in Pohoškim Kupom (1542 m). S Trtenske planine se vzpnemo po s., precej zaraščenem hrbtu Pohoškega Kupa. Lepo se vidijo Spodnje Bohinjske gore, pa tudi planinski dom na Črni prsti. Ko postane steza po 15 min. položnejša, zagledamo v bližini vrh Porezna, tik pod njim pa planinski dom. Kmalu gremo mimo nekdanje propadajoče italijanske vojašnice, potem pa zložno na travnato sleme med Pohoškim Kupom in Poreznom. S slemena se odpira širok razgled na vse strani; zlasti lepo vidimo na desni globoko Baško grapo in nad njo pobočja z vasicami Stržišče, Kal in Bača pri Podbrdu. Pot nadaljujemo po slemenu proti domu. Nekaj korakov pred domom pripelje s planine Medrce slab kolovoz. S Trtenske planine je 45 min.
S Petrovega Brda do Doma Andreja Žvana – Borisa na Poreznu je 2 h 30 min.
[child-pages sort_column="menu_order"]