Partizanska tiskanrna Slovenija
PARTIZANSKA TISKARNA SLOVENIJA, Vojsko 64, je v težko dostopni grapi v Studencih, 805 m, v bližini izvira potoka Studenec na sz. strani hriba Štrangel (1110 m) nad Gorenjo Kanomljo. To je majhno naselje z objekti za stavnico, tiskarno in bivanje, zgrajeno sredi poletja 1944. V tiskarni je med vojno delalo približno 50 ljudi. Na močnem toku potoka so postavili tudi elektrarno. Tiskarno so opremili z manjšim tiskarskim strojem iz zaprte tiskarne Ančka 222 na Vogerskem ter z avtomatskim hitrotiskalnim strojem in stavnim materialom, ki so ga na skrivaj pripeljali iz Milana. Dve toni in pol težak stroj jim je uspelo iz Milana prepeljati v Gorico, nato pa v Vipavsko dolino in Trnovski gozd ter na Vojskarsko planoto, od koder so ga z vrvmi spustili v tiskarno.
Najpomembnejša naloga tiskarne je bila tiskanje Partizanskega dnevnika; prvo številko so natisnili 18. septembra 1944. Kot glasilo pokrajinskih odborov OF za Primorsko in Gorenjsko je v nakladi 5000 izvodov izhajal vsak dan, razen ob ponedeljkih. Partizanski dnevnik so tiskali do 1. maja 1945, ko je Partizanska tiskarna Slovenija prenehala delati ilegalno, njeno osebje in dejavnost pa so preselili v Trst. Časnik so potem tiskali v tiskarni italijanskega dnevnika II Piccolo in ga 15. maja 1945 preimenovali v Primorski dnevnik. Partizanski dnevnik je bil med 2. svetovno vojno edini dnevnik, ki ga je v okupirani Evropi tiskalo odporniško gibanje! Partizanska tiskarna Slovenija je tiskala tudi časopis II nostro avvenire, knjige, brošure in propagandne letake.
Partizanska tiskarna Slovenija je kulturno-zgodovinski spomenik, zanj pa zdaj skrbi Mestni muzej Idrija. V stavnici je lepo urejena razstava tiska in klišejev ter pripomočkov za delo tiskarne. Vse naprave, stroji in elektrarna še zdaj brezhibno delujejo, obiskovalci pa se o tem lahko prepričajo, saj jih oskrbnik na njihovo željo tudi vključi. Stalni oskrbnik tiskarne Albin Skok je doma v zaselku Vojščica, Vojsko 78. Za ogled je tiskarna odprta od 15. aprila do 30. oktobra vsak dan od 9.00 do 16.00 ure, sicer pa lahko oskrbnika tiskarne pokličete tudi po telefonu, na št.: 041/ 479 652.
Žig TV je v skrinjici pri vhodu v stavnico.
Pri tiskarni zavijemo po lepo urejeni poti naravnost navzgor po s. strmem gozdnatem pobočju Vojskarske planote. Težavnejše dele premagujemo po stopnicah. Po 5 min. smo že pod skalovjem; pot se v zavojih dviga med skalami. Če se ozremo nazaj, vidimo skozi drevje domačijo V Humu. Ob poti lahko počivamo na klopcah, prva je že 10 min. nad tiskarno, druga spet po 10 minutah. Za tretjo klopjo smo že v bližini roba planote in kmalu ga tudi dosežemo. Od tiskarne je 30 min.
S parkirišča na robu planote zavijemo po dovozni cesti do bližnjega priključka na lokalno asfaltirano cesto Vojsko–Vojščica. Na desno bi prišli k partizanskemu pokopališču na Vojščici, levo bomo šli na Vojsko. Cesta se ob telefonskem vodu zložno spušča po planoti. Najprej je ob cesti nekaj hiš zaselka Log, potem pa se zvrsti nekaj samotnih domačij. Na planoti se izmenjujejo gozdovi, travniki in majhna polja. Ko se po 30 min. priključi z desne gozdna cesta, moramo spet navzgor. Cesta se po gozdu vzpne do prvih hiš naselja Vojsko, potem pa na razpotju navzgor do trgovine in Medvedove gostilne. Z roba planote smo hodili 45 min.
Od Partizanske tiskarne Slovenija do Medvedove gostilne na Vojskem je 1 h 15 min.