Pot kurirjev in vezistov

POREZEN, 1630 m, je najvišja gora Cerkljanskega hribovja. Dviga se nad Baško grapo na z. in Cerkljansko kotlino na j. strani, na s. in v. strani pa sta globoki dolini Zadnje Sore in Davče. S. in v. pobočja so gozdnata, j. in z. pa so po večini pokrita s pašniki in senožetmi. Na Poreznu najdemo veliko alpskega rastlinja, med drugim alpsko možino, lepi jeglič, kratkodlakavo popkoreso, panonski svišč in sternbergov klinček.

Razgled s Porezna je čudovit. Na v. strani je v bližini hribovit svet Davče s samotnimi kmetijami, za njim Škofjeloško hribovje z Blegošem, še naprej Polhograjsko hribovje, Ljubljanska kotlina in Posavsko hribovje. Na j. strani vidimo najprej strma pobočja Porezna in Počanske gore nad ozko dolino Zapoške s Počami ter dolino Cerknice s Cerknim, naprej pa Bevkov vrh, Idrijsko hribovje in Trnovski gozd, pogled pa seže do Nanosa in Snežnika. Na jz. je pod nami globoka Zakojška grapa, nad njo pa se dviga Kojca. Proti z. je ob vznožju Porezna Baška grapa, nad njo vrhovi tolminskih gora, naprej pa Matajur; če je ozračje čisto, vidimo tudi Furlansko nižino in Dolomite. Na s. se nad Baško grapo dvigajo vrhovi Spodnjih Bohinjskih gora s Koblo, Črno prstjo, Rodico in Voglom, na j. pobočjih opazimo vasici Stržišče in Kal, za Črno prstjo pa se kaže Triglav; desno so v ospredju Slatnik, Lajnar in Dravh nad Soriško planino ter Ratitovec, v ozadju pa Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe.

Na Porezen lahko pridemo tudi iz Cerknega čez Poče (3 h 30), iz Hudajužne čez Jeseniško planino (3 h) in iz Zgornje Davče (3 h).

Med obema svetovnima vojnama so Italijani močno utrdili vrh Porezna. Še zdaj je videti dolge betonirane podzemne hodnike do utrdb, obrnjenih proti tedanji državni meji. Med NOB so na območju Porezna delovale različne partizanske enote, tam so bila tudi osvobojena ozemlja na Cerkljanskem. Na Porezen pa nas najbolj spominjajo tragični dogodki marca 1945, ko so Nemci želeli v svoji zadnji ofenzivi »Winterende« (»Konec zime«) potisniti enote NOV stran od prometnih poti, tako da bi se lahko varno umaknili iz Italije in Slovenije. V noči s 23. na 24. marec 1945 so s Črnega vrha prišli na Porezen borci Kosovelove brigade, Gorenjskega vojnega področja, Inženirsko-tehničnega bataljona XXXI. divizije, kulturniška skupina IX. korpusa in predstavniki različnih civilnih ustanov, skupaj približno tisoč ljudi. Na Poreznu so nameravali ostati čez dan, naslednjo noč pa nadaljevati pohod proti Bohinju. Toda 24. marca zjutraj se je del 14. SS policijskega polka v gosti megli povzpel na Porezen in presenetil na boj nepripravljene borce, ki so počivali v podzemnih hodnikih in kavernah. V spopadu je padlo 36 borcev in bork, 183 pa so jih ujeli v podzemnem hodniku in okolici. Tega in naslednjega dne so jih 145 brez sojenja ustrelili pri Zaprviču in v Jesenici. Na to tragedijo opozarja spomenik na vrhu Porezna, PD Cerkno pa vsako leto konec marca organizira spominski pohod na Porezen; po navadi se ga udeleži veliko ljudi.

DOM ANDREJA ŽVANA – BORISA NA POREZNU, 1590 m, stoji nekaj metrov pod vrhom na njegovi s. strani. Prvo kočo je na vrhu Porezna leta 1907 postavila Cerkljanska podružnica SPD, vendar je med obema svetovnima vojnama propadla. Planinsko društvo Cerkno je leta 1949 preuredilo nekdanjo italijansko vojašnico v planinsko postojanko, leta 1986 pa jo je obnovilo in ji dozidalo še eno nadstropje. Dom so poimenovali po Andreju Žvanu – Borisu (1915–1945), ki je 24. marca 1945 padel v boju z Nemci na Poreznu. Upravlja ga PD Cerkno; odprt je od začetka julija do konca avgusta, maja, junija, septembra in oktobra pa ob sobotah, nedeljah in praznikih. V šestih sobah je 20 postelj, na skupnih ležiščih pa 24 ležišč; voda kapnica, elektrika (sončne celice), telefon: 050/615-245. Informacije: Tone Derlink, Poče 46, 5282 Cerkno, telefon: 05/377 51 35.

Žig TV je v domu, kadar je zaprt, pa v skrinjici na sprednji strani doma.

Od Doma Andreja Žvana – Borisa se v 10 min. povzpnemo na vrh Porezna, na katerem je tudi spomenik padlim borcem NOV.

Z vrha se spustimo po stezi, ki se po jv. travnatem hrbtu zvijuga na medgorje Medrce (1410 m), vez med Poreznom in Počansko goro. Tja pripelje tudi slaba gozdna cesta iz Gorenjih Novakov in Davče. Na v. strani medgorja so obširni planinski pašniki. Da ne zaidemo na napačno pot, moramo paziti na kažipote. Na levo se odcepi pot v Davčo in naprej na Črni vrh, kamor sta namenjeni E-7 in LPP, na desno pa v Poče in Cerkno, ki ga vidimo v kotlini na j. strani pogorja. TV in SPP nadaljujeta po stezi na j. stran medgorja proti lovski koči, do katere pridemo z vrha v 30 min. Mimo koče se steza spusti na sedlo Velbnik (1331 m), pod katerim pridemo do kolovoza, ki se spušča po j. pobočju Počanske gore (Velika Kopa, 1291 m). Sprva hodimo po gozdu, potem pa po razglednih strmih planinskih senožetih. Desno pod nami vidimo vasi Poče, Gorje in Zakriž ter dolino potoka Zapoške proti Cerknemu. Po uri in pol z vrha Porezna smo na obsežnih, precej položnih planinskih košenicah Labinjske lehe z nekaj seniki. Lastniki košenic so kmetje iz vasi Labinje. Kraj je prijeten za počitek pred nadaljevanjem spusta.

Na Labinjskih lehah prečkamo gozdno cesto in se spustimo proti gozdu, v katerem se pot razcepi: desna gre v Labinje in Cerkno, TV in SPP pa zavijeta po levi proti bolnišnici Franja. Po gozdu se strmo spuščamo proti potoku Trševka. Nekaj časa sledimo potoku, ki ponekod skoraj navpično pada po skalah, potem pa pridemo do travnika in njiv nad vasjo Poljane. Po približno 45 min. od planinskega razpotja na Labinjskih lehah smo v gručastem naselju Poljane, 510 m, 69 preb., pod strmim pobočjem hriba Drnova (1004 m) v zatrepu doline potoka Trševka. Nekaj hiš je še niže v dolini potoka Cerknica, od koder pripelje tudi asfaltirana cesta. Na zložnejšem svetu so njive in travniki, vendar naravne razmere za kmetijstvo niso ugodne; precej prebivalcev je zato zaposlenih v Cerknem.

Med NOB je bil pri Zarigelcu, Poljane 20, nekaj časa štab IX. korpusa NOV in POS. V zadnji ofenzivi, 25. marca 1945, so Nemci požgali štiri hiše. Po nemški ofenzivi se je na Poljane novembra 1943 iz Cerknega preselila kurirska postaja P-35. Prvi komandir postaje je bil Franc Fojkar – Janko Jelovški, v njej pa je bilo sprva 12, pozneje pa tudi 16 kurirjev. Zveze so vzdrževali s postajami P-7 v Gorenji Trebuši, P-21 na Pečinah na Šentviški planoti in G-11 v Davči. Najpomembnejša je bila vsakodnevna jutranja zveza s P-7, saj so kurirji poleg pošte prevzemali tudi svežnje Partizanskega dnevnika, namenjenega na Gorenjsko. Pošiljk, predvsem literature, je bilo toliko, da sta jo dva kurirja komaj zmogla. Nekaj časa so pošiljke tovorili tudi z mulo.

Skozi vas gremo do potoka in potem levo po precej ravni makadamski cesti ob vznožju Drnovega. Na s. stran se odpre pogled na Črni vrh (1291 m) s smučarskim centrom Cerkno ter na razloženo naselje Gorenji Novaki na njegovem pobočju. Po 30 min. prijetne hoje s Poljan pred zaselkom Podnjivč prečkamo potok Maška, ki priteče po grapi med hriboma Drnova in Veliki Njivč (915 m). Kmalu smo pri veliki domačiji v zaselku Podnjivč, ki je del naselja Dolenji Novaki, 530 m, 206 preb. Ko smo mimo domačije, zagledamo sotesko Pasice. Desno pod nami buči v strmi grapi Cerenščica, ki priteče iz soteske. Po mostu gremo na drugo stran potoka. Tam je velik parkirni prostor, do katerega pripelje asfaltirana cesta iz Cerknega, ter gostišče. TV in SPP zavijeta po urejeni turistični poti do 10 min. oddaljene bolnišnice. Pot v tesen je dobro zavarovana, ponekod je vklesana v skalo, drugod pa so narejeni mostički, stopnice in hodniki.

Od Doma Andreja Žvana – Borisa na Poreznu do bolnišnice Franja je 3 h.