Topla
TOPLA, 1020 m, 35 preb. Naselje samotnih kmetij leži v istoimenski dolini med Peco na s. in Čofatijevim vrhom (1605 m) na j. strani doline. Po dolini teče potok Topla. Na sončnih pobočjih, na katerih se strmina vsaj nekoliko uravna, so pred stoletji prvi naseljenci izsekali v gozdovih krčevine in jih počasi širili v večje površine, imenovane celki. Postopno so gradili stanovanjska in gospodarska poslopja, kmetije so postale kar majhni zaselki. V prejšnjih stoletjih je bilo za delo na velikih kmetijah potrebnih precej pridnih rok. Viri povedo, da je leta 1763 živelo na Končnikovi kmetiji poleg domače družine še 16 hlapcev in dekel. Končnikova kmetija je v zgornjem koncu doline najvišja, 1120 m visoko. Od nje se po dolini navzdol zvrstijo velike samotne kmetije Fajmut, Kordež, Florin in Burjak. Do vseh kmetij so speljane ceste, delo na njih pa so olajšali stroji. Kmetije so ohranile stara hišna imena in kmečko arhitekturo, dandanes pa se ukvarjajo predvsem z gozdarstvom in živinorejo.
Dolina Tople je bila zaradi izjemnih naravnih lepot ter etnoloških in kulturnozgodovinskih vrednot leta 1966 razglašena za krajinski park. Ta dolina pa je bila nekdaj znana tudi po rudarjenju. Začetki izkopavanja svinčene in cinkove rude v nedrjih Pece nad zgornjim koncem doline segajo v leto 1834. Ko so zaloge rude pošle, so v devetdesetih letih prejšnjega stoletja rudnik zaprli. Nanj spominja ime Jama z vhodom v rudnik, ki je ob poti, po kateri smo prišli s Pece. Rudnik je zavarovan kot geološki naravni spomenik.
Topla je bila ves čas okupacije oporišče partizanov. Tam je bila novembra 1942 ustanovljena Koroška četa, v začetku aprila 1943 Koroški bataljon, aprila 1944 pa še Vzhodnokoroški odred. Leta 1942 je v taborišču pod Končnikovim mlinom delovala prva koroška tehnika. Koroški partizani so bili od tod prek radijske postaje povezani s štabom 4. operativne cone ter z glavnim štabom NOV in POS.
Žig TV je v skrinjici na vhodnih vratih domačije Ivana Končnika, Topla.11, 2393 Črna na Koroškem, telefon: 02/823 81 96.
Od Končnika se vrnemo do ovinka pri rudniku, potem pa se po asfaltirani cesti spustimo v dolino potoka Topla, ob katerem pelje cesta do izliva v reko Mežo. S ceste od Končnika navzdol vidimo na v. strani pritoka Tople Fajmutovo in Kordeževo domačijo. TV je do Črne speljana po asfaltirani cesti (8 km). Bližnjic ni, prav tako tudi ne rednih avtobusnih prog. Dolina Tople je ozka. Na j. strani segajo v dolino s. pobočja Čofatijevega vrha, navzdol Mravljakovega hriba (1260 m), na s. pa se bolj blago spušča j. pobočje Pece z obdelanimi polji in travniki tik nad dolino. Cesta po dolini se ves čas zložno spušča. Kmalu po prihodu v dolino prestopi cesta z desnega na levi breg Tople, za mostom pa se odcepi cesta do Kordeža. Približno 10 min. naprej priteče izpod Pece potok, ki se izliva v Toplo. V bližini se navzgor odcepi cesta do Florinove in Burjakove domačije. Še nekaj minut zložne hoje in spet smo na desnem bregu Tople. Pridemo do lepe kapelice na levi strani ceste (826 m), pri kateri se začne pot mimo Burjaka in Florina k Domu na Peci. Nekaj korakov od kapelice je ob potoku star mlin, spomin na preteklost, ko je na Topli obratovalo več mlinov in žag. Kmalu za kapelico prestopi cesta spet na levi breg in ostane na tej strani vse do sotočja z Mežo. Dolina se zelo zoži med strmimi pobočji Male Pece na s. in Pekla (1124 m) na j. strani. Po 20 min. od kapelice se cesta strmo nagne, in ko ostro zavije, smo že nad dolino Meže. Še nekaj minut in cesta iz doline Tople se priključi na cesto Črna–Koprivna. Potok Topla se tam izliva v reko Mežo (665 m). Od Končnika smo hodili 60 min.
Po dolini reke Meže se cesta počasneje spušča proti Črni, ves čas po levem bregu. Dolina je bolj naseljena, poleg starih je ob cesti tudi precej novih hiš in nekaj gostiln. Levo se proti Meži spuščajo strma pobočja Pece, na desnem bregu pa strma pobočja Oraževega hriba (1300 m). Po 20 min. se na levo ob Helenskem potoku odcepi cesta v 2 km oddaljeno naselje Podpeca, nekdanji rudarski kraj Helena. Cesta se počasi spušča in po 20 min. smo v naselju Pristava, ki je že del Črne na Koroškem. Tam je sotočje potoka Bistra in Meže, pa tudi odcep stranske ceste v dolino Bistre in do samotnih kmetij razloženega naselja Bistra v enako imenovani dolini. Pristava je po večini novo naselje, zdaj že zraslo s Črno. Pot nadaljujemo po glavni cesti proti središču Črne, lahko pa tudi po stranski ulici mimo stadiona na desnem bregu Meže. Z razpotja v Pristavi je 20 min.
Od Končnika v Topli do središča Črne pri cerkvi je nekaj več kot 2 uri hoje.