Uršlja gora
Napisna plošča na domu na Uršlji gori
URŠLJA GORA, 1699 m, staro ime Plešivec, je najvzhodnejši vrh v Karavankah nad gozdno mejo. Ime Plešivec je gora dobila po travnatem vrhu, ki je z juga videti, kot bi bil plešast. Ime Uršlja gora ima po gotski cerkvi sv. Uršule, ki so jo med leti 1578 in 1602 zgradili kmetje iz okoliških krajev, 18. avgusta 1602 pa jo je blagoslovil ljubljanski škof Tomaž Hren. To ime je zdaj v splošni rabi. Prebivalci Mežiške doline ji pravijo samo Gora; tako jo imenuje tudi Prežihov Voranc v svojih romanih. Grajena je iz apnencev in dolomitov, ponekod so tudi plasti skrilavcev in laporjev.
Gora je z vseh strani precej strma in daje zaradi svoje osamelosti mogočen vtis. Vsa pobočja so porasla z gozdom, po večini iglastim, le v spodnjem delu j. pobočja so večje in manjše jase s samotnimi kmetijami; nekaj jih je bilo po 2. svet. vojni opuščenih. Na s. strani je tik pod vrhom skalovje s steno Šmohorca, v kateri je nekaj zahtevnih plezalnih smeri. Na vrhu stoji visok stolp z rtv- in telekomunikacijskimi antenami, poleg njih pa je poslovna stavba. Na robu nad planinskim domom je spomenik koroškim borcem, ki so padli v bojih za Koroško v letih 1918 in 1919.
Z vrha je prelep razgled na vse strani. Na v. in jv. strani ležijo Mislinjska, Šaleška in Spodnja Savinjska dolina, lepo vidimo Slovenj Gradec, Mislinjo, Velenje in Šoštanj, zadaj pa Pohorje, Paški Kozjak, Goro Oljko in Posavsko hribovje. Na j. strani se dvigajo Golte, Smrekovško pogorje, Menina in Dobrovlje; za Belimi Vodami opazimo tudi delček Zgornje Savinjske doline okrog Mozirja. Od jz. proti sz. se zvrstijo Kamniško-Savinjske Alpe z Ojstrico in Raduho, Olševa, Košuta, Peca in Svinška planina. Na s. leži Mežiška dolina z Ravnami in Prevaljami, v podnožju Uršlje gore vidimo Ivarčko jezero in Kotlje, naprej Preški vrh in Selovec, za Mežiško dolino pa Strojno, Črneško goro in Gó1ico. Proti sv. se kaže delček Dravske doline z Dravogradom ter Košenjak nad njim. Ob dobri vidljivosti vidimo tudi Julijce s Triglavom in Visoke Ture z Grossglocknerjem.
Območje Uršlje gore je bilo prizorišče najhujših bojev XIV. divizije februarja 1944, ko se je po globokem snegu s Paškega Kozjaka prebijala čez Graško goro in hribovje nad Šoštanjem po v. in j. strani Uršlje gore na Golte. Tomšičeva brigada je 6. oktobra 1944 na Molakovem vrhu, na j. strani Plešivca, bojevala z Nemci eno najsrditejših bitk na Štajerskem ter jih premagala. Na območju Kozarnice je bilo pozimi 1944/45 politično vodstvo za takratno okrožje Dravograd, tam je bila tudi partizanska baza »Bojan 33«. V razloženem naselju Razbor, ki ga vidimo v smeri proti Velenju, je bila po prihodu XIV. divizije na Štajersko pri kmetu Glasenčniku radijska postaja 4. operativne cone. Na planinskem domu je plošča v spomin na planince partizane, padle na območju Uršlje gore.
Na območju Uršlje gore je imela sedež kurirska postaja K-12, ustanovljena julija 1944 v Javorju, potem pa premeščena v Jerinov graben pod Uršljo goro. Prvi komandir postaje je bil Rudi Košak, kurirske naloge pa je opravljalo sedem kurirjev. Zveze so vzdrževali s K-11 na Smrekovcu, K-16 v Kotu pri Prevaljah, K-17 v Holmecu in S-34 na Lomu nad Topolšico. Pri opravljanju nalog sta padla kurirja Franc Kričej in Franc Potočnik.
Razen po TV lahko pridemo na Uršljo goro z Raven na Koroškem mimo Smučarske koče (3 h), s Prevalj čez Kot ali Podkraj (4 h), iz Žerjava mimo Koče na Naravskih ledinah (3 h), iz Črne na Koroškem skozi Javorje (3 h 30) in iz Šoštanja mimo Andrejevega doma na Slemenu (6 h). Do parkirnega prostora 45 min. pod vrhom se lahko pripeljemo po lokalnih in gozdnih cestah iz Slovenj Gradca (23 km) in z Raven na Koroškem (15 km).
DOM NA URŠLJI GORI, 1680 m, stoji tik pod vrhom Uršlje gore, poleg cerkve sv. Uršule. Prvo kočo je leta 1912 zgradilo Nemško-avstrijsko planinsko društvo; po 1. svet. vojni jo je prevzela Mislinjska podružnica SPD v Slovenj Gradcu. Leta 1942 je pogorela, zato je PD Prevalje leta 1948 zgradilo nov dom. V letih 1980–1983 je zgradilo še velik prizidek in ga funkcionalno povezalo z obnovljeno staro postojanko. Povečan dom so odprli 17. junija 1984 ob 65-letnici PD Prevalje. Dom je odprt od začetka junija do konca septembra, sicer pa ob sobotah, nedeljah in praznikih. V 11 sobah je 60 postelj, na dveh skupnih ležiščih pa 22 ležišč; elektrika, voda kapnica, telefon: 041/612 586.
Žig TV je v Domu na Uršlji gori.
Pri Domu na Uršlji gori se ločimo od SPP in Koroške planinske poti, ki zavijeta proti Andrejevemu domu na Slemenu. TV nadaljujemo proti Koči na Naravskih ledinah po poti, ki se po kratkem pobočju nad ravnico z domom in cerkvijo vzpne na planoto na j. strani vrha. Najprej je na desni poslopje RTV z visokim stolpom, potem pa razgledni vrh s kovinskim križem. Levo ob poti je videti v kamnu stopinjo svete Uršule; ko prideš prvič na Goro, moraš vtakniti nogo vanjo, pa te noge ne bolijo več, je zapisano v Möderndorferjevih Koroških pripovedkah. Pri lesenem križu na jz. robu planote je pritrjen kažipot »Naravske ledine 1 h«. Še enkrat se ustavimo in si vtisnimo v spomin prelep pogled na Peco, Olševo, Raduho, Smrekovško pogorje in skalne vrhove Kamniško-Savinjskih Alp. Pot se po travnati planoti zložno spusti v gozd proti zahodu. Precej strma in kamnita gozdna pot se obrne proti severu in spusti do skoraj zaraščene jase Luže, na kateri je lovsko zavetišče. Od doma do tod je 20 min. Pod jaso se pot razcepi: desna pelje po Kozjem hrbtu proti Ravnam, leva pa na Naravske ledine. Pot se spet obrne proti z. in kmalu preide v gozdni kolovoz. Po 30 min. od Luž pridemo na majhno jaso, s katere je na z. strani videti Peco. Prek jase smo hitro v gozdu; steza na desno navzdol nas pripelje na travnik, cesto in do planinske postojanke.
Od Doma na Uršlji gori do Koče na Naravskih ledinah je 1 h 15 spusta.