Cerkvenjak
CERKVENJAK, 330 m, 150 preb. Razloženo naselje leži na trikrakem slemenu, ki je razvodnica med Pesniško in Ščavniško dolino. Gručasto središče naselja je pod vzpetino z župnijsko cerkvijo sv. Antona Puščavnika na vrhu slemena (341 m). Tam je križišče cest proti Ptuju, Lenartu, Gornji Radgoni in Ljutomeru. Območje kraja je bilo naseljeno že v predzgodovinski dobi. V vasi so leta 1953 našli kamnito sekiro; zdaj jo hranijo v šolski zbirki. Cerkvenjak je bil prvič omenjen leta 1299, svoje ime pa je dobil po prvotni cerkvi, ki je bila zgrajena že pred tem letom. Zdajšnja cerkev je bila zgrajena v poznogotskem slogu med leti 1516 in 1546, v letih 1825 in 1873 pa so jo povečali. Staro ime naselja so leta 1907 spremenili v Sv. Anton v Slovenskih goricah, vendar so ga leta 1952 spet imenovali po starem. Kljub temu ga ljudje še vedno imenujejo Sv. Anton. Zasilni šolski pouk so uvedli že leta 1687 in ga izvajali v mežnariji, rednega pa leta 1783. Prvo šolsko poslopje so zgradili leta 1813. V bližini cerkve je kužno znamenje iz leta 1529. Kraj je vedno slovel po kulturni dejavnosti. Na kulturnem domu je spominska plošča z napisom: »Na vas je slonela kultura, najsvetlejša tradicija našega kraja. Vlado Tušak 1910–1992, Vlado Lorber 1908–1986. Vaše delo je zgled nam in naslednjim rodovom. Ob 100-letnici organiziranega kulturnega dela KUD Cerkvenjak.« Ob plošči sta reliefa obeh kulturnikov. Pred domom stoji visok obelisk v spomin padlim borcem NOV in talcem iz tega kraja; na podstavku lahko preberemo, da je bil prvi partizanski napad na okupatorjevo postojanko v tem kraju izveden 14. julija 1942.
Cerkvenjak je občinsko središče. V kraju so osnovna šola, pošta, zdravstvena postaja, kmetijska zadruga, samopostrežna trgovina, več gostiln in storitvenih delavnic. V Cerkvenjaku si lahko ogledamo zasebno muzejsko zbirko Feliksa Rajha (telefon: 02/703 51 60); v šestih sobah so razstavljeni predmeti, ki so jih nekoč uporabljali slovenskogoriški kmeti, sadjarji in vinogradniki, kulturnozgodovinska zbirka in veliko izvirnih fotografij. Sredi vasi stoji informacijska tabla s predstavitvijo občinskega središča in z zemljevidom občine, na katerem so označene kulturnozgodovinske in turistične znamenitosti.
Na križišču v središču Cerkvenjaka zavijemo po desni regionalni cesti proti Lenartu. Ovinkasta cesta se sprva dokaj strmo spušča po z. pobočju slemena. Pred nami se razgrinjajo Slovenske gorice, lepo vidimo cerkev Svete trojice. Daleč na obzorju se rišejo obronki Pohorja. Pridemo v razloženo naselje Brengova, 240 m, 273 preb. Na pobočju nad Pesniško dolino gremo najprej skozi zaselek Zgornja Brengova. Ko se cesta zravna, pridemo v zaselek Spodnja Brengova ob Brengovskem potoku. V Anželovem gozdu so leta 2004 izkopali rimsko gomilo z lepo ohranjeno grobnico, a je bila, žal, že izropana. Po 45 min. od Cerkvenjaka prispemo na v. rob zamočvirjene doline potoka Drvanje, ki ima dva rokava. Prečkamo dolino in pridemo na križišče na desnem bregu glavne struge Drvanje. Desna cesta vodi v Sveto Trojico, leva do farme govejih pitancev Verjane. Cesta, po kateri nadaljuje naša TV, se zložne vzpne naravnost na vzpetino med Drvanjo in staro strugo Pesnice. Na drugi strani vzpetine pridemo v gručasto naselje Spodnja Senarska, 230 m, 114 preb., na sv. robu meliorirane Pesniške doline. Ovinkasta cesta nas popelje skozi Spodnjo Senarsko in zaselek Srednja Senarska. Na sz. strani zagledamo na vzpetini mesto Lenart v Slovenskih goricah, na jz. strani doline pa podolgovato sleme z Zavrhom. Po široki dolini pridemo do regionalne ceste Ptuj–Lenart; od Cerkvenjaka je 1 h 45 min.
Na križišču zavijemo levo proti Ptuju. Najprej gremo čez staro strugo reke Pesnice, kmalu pa tudi čez regulirano. Na drugi strani reke je ob cesti krajevna tabla naselja Gočova, 231 m, 279 preb., vendar naša pot ne gre skozenj. Po 25 min. od križišča zavijemo desno po slabi makadamski cesti na Gočovski vrh (313 m), na katerem med visokimi topoli vidimo hiše enako imenovanega zaselka. Ovinkasta cesta po sv. pobočju Gočovskega vrha, z lepim pogledom na Pesniško dolino in na gričevje s Cerkvenjakom, nas v 15 min. pripelje na ravno sleme z zaselkom Gočovski Vrh in hišnimi številkami Gočove. Od prve hiše naprej je cesta asfaltirana.
Po nekaj korakih je na desni vrtnarija. Slemenska cesta nas vodi skozi zaselek; najprej je ravna, ko pa se zložno vzpne, se nam na drugem slemenu pokaže razgledni stolp na Zavrhu. Kmalu se spustimo do razpotja. Tam zapustimo asfaltirano cesto, ki se spusti v Gočovo; od prve hiše na Gočovskem Vrhu je 10 min. Po asfaltirani cesti zavijemo desno mimo novih hiš in se ob robu gozda spustimo v dolinico potoka Črnec. Od tod se cesta zložno zvije po jv. pobočju slemena proti hišam naselja Nadbišec, 338 m, 93 preb. To je razloženo slemensko naselje v povirju potoka Črnec z jedrom na temenu slemena. Na domačiji Alojza Rojka je bil od decembra 1944 do osvoboditve sedež okrajnega odbora OF Lenart. Ko pridemo na teme slemena, se cesta obrne proti zahodu. Z leve se priključi asfaltirana cesta iz Biša v Pesniški dolini; po tem kraju je poimenovan Nadbišec, ki leži nad Bišem. Od razpotja na Gočovskem Vrhu je 30 min. hoje.
Slemenska cesta nas vodi skozi središčni del naselja Nadbišec; ob cesti je veliko novih hiš. Kmalu se začne zložno spuščati po slemenu; odpre se lep pogled proti s. na Jezero Radehova in Lenart v Slovenskih goricah. Po 20 min. zapustimo asfaltirano cesto na velikem ovinku proti Zavrhu. Zavijemo desno po kolovozu proti Marijini kapeli in hišam, ki sodijo v razloženo naselje Gradenšak, 260 m, 25 preb. V 10 min. se zložno vzpnemo na drugo sleme, ki se vleče od Pesniške doline v smeri proti jz., na njem je Zavrh. Na desni so vinogradi, na s. strani pa spet vidimo Pesniško dolino, Jezero Radehova in Lenart, bolj vzhodno pa Trojiško jezero in Sv. Trojico. Kmalu pridemo na asfaltirano cesto iz Pesniške doline proti Zavrhu. Po njej zavijemo levo in gremo zložno navzgor, najprej med hišami naselja Gradenšak, kmalu pa že naselja Zavrh. V dolini Ruperškega potoka zagledamo gručasto naselje Spodnja Voličina, na slemenu v bližini pa razgledni stolp v Zavrhu. Po nekaj minutah smo na razpotju, na katerem se z leve priključi cesta iz Nadbišca, ki smo jo zapustili pri Marijini kapeli. Po slemenski cesti gremo med hišami naselja Zavrh do 15 min. oddaljenega razglednega stolpa.
Iz Cerkvenjaka do razglednega stolpa v Zavrhu je približno 4 ure hoda.
ZAVRH, 370 m, 320 preb. Obcestno naselje leži na razglednem slemenu med Pesniško dolino na s. in dolino Črmljenskega potoka na j. strani. Naselje ima tri dele: na vzdolžnem slemenu sta Zgornji Zavrh na z. in Srednji Zavrh na v. strani, na stranskem slemenu proti j. pa Spodnji Zavrh. Slemeni se stikata pri razglednem stolpu; tam je tudi razpotje cest in središče kraja s trgovino, gostiščem in AP. Kovinski, 17 m visok Maistrov razgledni stolp je leta 1982 postavilo Turistično društvo Zavrh namesto prejšnjega lesenega. Stolp so poimenovali po slovenskem generalu in pesniku Rudolfu Maistru – Vojanovu (1874–1934), ki je rad prihajal v ta kraj na počitnice. Temu lepemu kraju je posvetil tudi znano pesem Završki fantje. Na spominski plošči pri razglednem stolpu piše: »S tega kraja je občudoval lepoto Slovenskih goric in jo opeval.« Nasproti stolpa je vila Fekonja, v kateri je stanoval; v njej je zdaj Maistrova spominska soba s fotografijami in dokumenti iz njegovega življenja; ključ hranijo v baru Maistrova klet v isti hiši. Prebivalci Zavrha so po večini zaposleni v Lenartu in Mariboru, na manjših kmetijah pa se ukvarjajo s sadjarstvom, poljedelstvom in vinogradništvom. Razgledni stolp in lepota kraja privabljata številne izletnike. Ob cesti proti Gradenšaku je nedaleč od stolpa turistična kmetija Šuman.
Z Maistrovega stolpa je prelep razgled. Na v. je v bližini široka dolina reke Pesnice, za njo slemena Slovenskih goric proti Gomili in Negovi s Cerkvenjakom v ospredju. Na jv. vidimo za Haloškim gričevjem hrvaške hribe Ravno goro, Ivanščico in Kalnik. Na j. strani se širijo slemena Slovenskih goric proti Ptujskemu in Dravskemu polju, za ravnino se vzpenjajo gričevnate Haloze, nad katerimi se dvigajo Macelj, Donačka gora in Boč. Na z. strani se slemena Slovenskih goric najvišje dvignejo v vzpetinah Hum (424 m), Grmada (460 m) in Kozjak (406 m), naprej pa se pogled ustavi na Pohorju in Kozjaku. Na s. strani slemena je dolina Ruperškega potoka s Spodnjo Voličino, naprej pa Pesniška dolina z Lenartom; levo od mesta leži jezero Komarnik s Črnim lesom, desno od Lenarta vidimo najprej Jezero Radehova, potem Trojiško jezero in Sv. Trojico v Slovenskih goricah, naprej pa obširno gričevje Slovenskih goric proti Murskemu polju.
Žig TV hrani Marica Krajnc, Zavrh 95, 2232 Voličina, telefon: 02/720 84 33 (četrta hiša od stolpa ob cesti, po kateri smo prišli v Zavrh), dobite pa ga tudi v baru Maistrova klet nasproti stolpa, telefon: 02/720 84 82. Odprt je vsak dan od 10. do 23. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 9. do 22. ure.
Našo pot do Zgornje Korene nadaljujemo po asfaltirani cesti, speljani ves čas po glavnem slemenu med povirjem pritokov Ruperškega potoka na s. ter Črmljenskega potoka in potoka Rogoznica na j. strani slemena. Podolgovato sleme je tudi razvodje med rekama Pesnica in Drava. Na obeh straneh ceste so hiše Zgornjega Zavrha. V dolini Ruperškega potoka vidimo Spodnjo Voličino, na gričevnatem svetu z. nad dolino pa razloženo naselje Zgornja Voličina. Cesta se zložno spušča; v 15 min. pridemo na razpotje, ob njem stoji kapelica. Desna cesta se spusti v Spodnjo Voličino in proti Lenartu, po levi pa se nadaljuje TV. Kmalu za razpotjem se odcepi stranska cesta do bližnjega Lovskega doma Voličina. Mimo kapelice smo v nekaj minutah na novem razpotju: leva cesta se spusti v Selce in proti Ptuju, po desni, slemenski, gremo proti Zgornji Koreni. Krajevna tabla nas opozori, da smo prišli v naselje Dolge Njive, 370 m, 121 preb., s strnjenim obcestnim delom ob slemenski cesti in razloženimi domačijami na j. in s. pobočjih. Kmalu za razpotjem je bife Fras. Sprva so nove in stare hiše na obeh straneh ceste, potem samo na levi. Desno pod cesto je precej strmo pobočje z bukovim gozdom proti povirju Ruperškega potoka. Po 20 min. od razpotja pred Dolgimi Njivami se z desne priključi cesta iz Spodnje Voličine, po nekaj korakih pa se levo odcepi prva cesta v Žikarce. Slemenska cesta preide na s. pobočje razglednega griča Novi vrh (405 m) in se po njem v 10 min. zložno spusti do novega razpotja, ob katerem stoji križ; tam je tudi AP. Zaselek Novi Vrh na z. pobočju griča sodi v razloženo naselje Žikarce, 350 m, 356 preb., ki leži na stranskih j. slemenih med pritoki potoka Rogoznica. Na razpotju zavije v Žikarce še druga cesta, TV pa nadaljujemo po slemenski cesti proti Zgornji Koreni, ki jo že vidimo pred seboj. V smeri proti jz. se na robu Slovenskih goric dvigata z gozdom poraščena vrhova Grmada in Kozjak. Kmalu za razpotjem sta ob cesti dve krajevni tabli: Žikarce in Zgornja Korena. Ob cesti so hiše naselja Žikarce, na slemenu pa se začenja Zgornja Korena. Po 10 min. od zadnjega razpotja pridemo do gostilne Dvoršak ob cestnem križišču v Zgornji Koreni.
Od razglednega stolpa v Zavrhu do Zgornje Korene je 1 h 15 min.