Zgornja Korena
ZGORNJA KORENA, 350 m, 376 preb. Razloženo središčno naselje leži v dolini Korenskega potoka in na zložnih pobočjih nad dolino. Središče kraja je strnjeno jedro pri župnijski cerkvi sv. Barbare na vrhu slemena (392 m). Cerkev je bila zgrajena leta 1787 namesto kapele, ta pa je bila prvič omenjena že leta 1639. Na cestnem križišču stoji znamenje v spomin na kugo, ki je v teh krajih morila v letih 1710 do 1712. Pri Ferkovem gradiču ob cesti čez hrib stoji kamnit kip sv. Riharda, ki so ga leta 1856 postavili takratni lastniki vinogradov iz Gradca. V bližnjem kamnolomu so apnenec lomili že Rimljani. Šolski pouk so začeli izvajati leta 1812, leto pozneje pa so zgradili tudi šolsko poslopje. V Zgornji Koreni je bil rojen dr. Joža Glonar (1885–1946), literarni zgodovinar, prevajalec, bibliotekar in leksikograf. Krajani so uglednemu rojaku pri cerkvi sv. Barbare postavili doprsni kip. Od cerkve, do katere je od gostilne Dvoršak le nekaj minut, je čudovit razgled na Slovenske gorice, Dravsko polje, Pohorje in Kozjak.
Narodnoosvobodilno gibanje se je v tem delu Slovenskih goric razmahnilo jeseni 1943, ko je bila tam ustanovljena organizacija OF. Od oktobra 1943 je na območju Korene delovala partizanska tehnika. V gozdu Boršt, j. od Zgornje Korene, je bila avgusta 1944 ustanovljena kurirska postaja S-17. Prvi komandir je bil Alfred Pirher – Ivo, pri tej postaji pa je delovalo 14 kurirjev. Bivali so v zemljanki, hrano pa so jim kuhali na Zelenkovi domačiji. Kurirji so vzdrževali zveze s S-13 v Planici nad Framom, S-16 na Tojzlovem vrhu na Kozjaku in s S-14 pri Moškanjcih. Najtežavnejša je bila zveza s S-13, saj so se morali s čolnom prepeljati čez Dravo, prečkati odprto Dravsko polje, ki je bilo prepredeno s številnimi komunikacijami, in se prebiti čez močno zastraženo železniško progo in glavno cesto Maribor–Celje. Kurirji so izvajali tudi vojaške akcije; tako so npr. oktobra 1944 napadli orožniško postajo v Zgornji Koreni. Pri opravljanju kurirskih nalog sta padla kurirja Karel Žižek – Drago in Konrad Pušnik.
V Zgornji Koreni so zdaj osnovna šola, pošta, trgovina in gostilna ter več obrtnih delavnic. Ljudje se preživljajo s kmetijstvom in vinogradništvom, številni pa so zaposleni v Mariboru.
S križišča pred gostilno Dvoršak nadaljujemo TV proti sz. po asfaltirani cesti, ki pelje v Zimico in naprej v Zgornji Duplek. Ovinkasta cesta se precej strmo spušča (14 %) po sz. pobočju slemena v dolino Korenskega potoka, ki jo vidimo ob vznožju slemena. Po 15 min. smo na križišču s kapelico in AP. Leva cesta pelje skozi Spodnjo Koreno v Spodnji Duplek, desna do bližnjih domačij. TV gre naravnost (kažipot Hrastovec). Ovinkasta cesta se zložno zvije po slemenu Korenskega vrha (336 m) proti hišam enako imenovanega zaselka, ki sodi še v Zgornjo Koreno. Po nekaj manj kot 15 min. hoje pridemo do križišča z AP; desna cesta vodi v Hrastovec, leva v Spodnji Duplek. Na križišču zavijemo navzdol do nekaj minut oddaljenega razpotja v dolini Zimiškega potoka; TV nadaljujemo po levi cesti. Pozdravljajo nas sadovnjaki in vinogradi, ob poti so že prve hiše razloženega naselja Zimica, 323 m, 557 preb. Cesta nas pripelje v gručasto središče naselja s kapelo sv. Jakoba ob cestnem križišču. Tam je tudi samopostrežna trgovina. Desna cesta pelje v Jablance, leva v Zgornji Duplek. Tabla pri kapeli nas opozori, da smo prišli v krajinski park Kamenščak, po katerem bomo hodili do Metave. Iz Zgornje Korene smo hodili 50 minut.
V središču Zimice se po asfaltirani cesti odpravimo proti Zgornjemu Dupleku. Najprej je na levi Bar kafe Luna, ob cesti pa hodimo mimo po večini novih hiš.Po nekaj minutah smo pri novi hiši Zimica 56a, pri kateri z regionalne ceste zavijemo desno po asfaltirani dovozni cesti proti gozdu. Pred gozdom se na levo odcepi gozdni kolovoz, po katerem se zložno spustimo v dolinico manjšega pritoka Žitečkega potoka. Kmalu prečkamo potoček, od tam pa nas kolovoz popelje čez travnik v gozd. Kolovoz se razširi v gozdno cesto, po kateri pridemo do prvih hiš zaselka Pečice, ki je del naselja Zgornji Duplek. Pečice ležijo ob j. vznožju hriba Zimičniki (402 m) in blizu sotočja Žitečkega potoka in potočka, ob katerem smo prišli iz Zimice. Po lokalni cesti skozi zaselek gremo do asfaltirane ceste Zgornji Duplek–Metava–Trčova–Malečnik. Iz Zimice smo hodili 40 min. Hojo nadaljujemo po cesti ob Žitečkem potoku. Po 10 min. je novo razpotje: desna cesta vodi po dolini v bližnje središče razloženega naselja Metava, 281 m, 272 preb. TV se po cesti zložno vzpne po v. pobočju slemena, ki veže Kamenščak s Trčovskim vrhom. Ob cesti je veliko novih hiš naselja Metava. Po 15 min. smo na prevalu, od koder se v 10 min. precej strmo spustimo v dolino Drave in do lokalne ceste Malečnik–Zgornji Duplek. Odpre se nam prelep pogled na Dravsko polje, Pohorje in Maribor ter na Gorco in Malečnik v bližini.
Na razpotju zavijemo po cesti proti Mariboru. Levo je stara struga Drave, glavni tok pa je speljan po prekopu hidroelektrarne Zlatoličje na z. strani stare struge. Table ob cesti nas opozarjajo, da se ob stari strugi Drave razteza krajinski park Drava. Ob cesti je ravninski del naselja Trčova, 280 m, 687 preb.; na pobočju nad dolino so razloženi zaselki Zgornja Trčova, Lisičnik in Globoko. Naselje Trčova preide v razloženo naselje Celestrina, 315 m, 280 preb., katerega večji del je na j. pobočjih hriba Vavtošek (418 m) ob cesti Malečnik–Ruperče. Po 40 min. se naši cesti priključi cesta iz Pernice v Pesniški dolini. Do razpotja so ob cesti hiše naselja Celestrina, naprej pa naselja Malečnik.
Iz Zimice do Malečnika je približno 3 ure hoda.