Kozlek
PLANINSKA KOČA NA KOZLEKU, 997 m, stoji na zavetni strani tik pod vrhom Kozlek na j. robu visoke Snežniške planote. Kozlek je najvišji vrh tega roba, njegovo pobočje pa strmo pada v Podgoro, zgornjo dolino reke Reke. Kočo so zgradili planinci planinske skupine Podgora iz PD Snežnik Ilirska Bistrica. Odprli so jo 1. maja 1994. Leta 1996 so zgradili prizidek. Koča je ob nedeljah odprta od 1. maja do 15. oktobra; v njej je deset skupnih ležišč (potreben je poprejšen dogovor). Postrežejo s hladnimi pijačami in toplimi napitki. Informacije: Marjan Prosen, Gregorčičeva 8a, 6250 Ilirska Bistrica, telefon: 05/714 14 82 (zvečer).
S Kozleka je prelep razgled. Pod nami leži Podgora med Ilirsko Bistrico in Zabičami, nad njo se dviga hribovje z Dolenjskimi in Novokrajskimi vrhi, zadaj pa so vrhovi v Čičariji z Učko. Proti jv. se blešči Kvarnerski zaliv z otokoma Cres in Krk, levo od zaliva pa opazimo vrhove v Gorskem Kotarju. Na z. se nad Reško dolino širijo hriboviti Brkini, zadaj pa je dolg hrbet Slavniškega pogorja s Slavnikom v sredini. Proti sz. se vleče dolg rob Snežniške planote s Srednjim in Golim vrhom ter Gabrovcem v ospredju, v tej smeri pa vidimo še Vremščico, Nanos in Čaven. Z vrha nad kočo vidimo tudi Triglav.
Na Kozlek lahko pridemo tudi z asfaltirane ceste Ilirska Bistrica–Sviščaki, s katere se po 8 km najprej odcepi kolovoz, potem pa steza; od ceste do koče je 1 h.
Žig TV je v koči in v skrinjici, pritrjeni na zidu pod balkonom na vhodni strani.
Od koče se po z. razglednem pobočju zložno spustimo v sedlo med Kozlekom in Srednjim vrhom. Sledi zložen vzpon na Srednji vrh (923 m), drugi najvišji vrh na j. robu Snežniške planote. Razgled je enak kot s Kozleka. Od koče je 20 min.
S Srednjega vrha se pot zložno spusti po z. poraščenem pobočju na sedlo med Srednjim vrhom in vrhom Sopil (870 m), od koder je le kratek vzpon na vrh. Po z. grebenu Sopila se zložno spustimo na majhno ravnino z razpotjem: desna pot gre do ceste Ilirska Bistrica–Sviščaki, TV pa na levo v dolino. Z razpotja zavijemo na skalno pobočje Reber pod j. robom Snežniške planote. Pot se zvija pod skalnim robom proti gozdu na j. strani. Po 10 min. slabše poti se pot v gozdu izboljša. Z leve se priključi vlaka za spravilo lesa s strmega pobočja, potem pa gremo naravnost navzdol proti Staremu gradu. S Srednjega vrha je 45 min.
Srednjeveški Stari grad je v razvalinah, ki so zelo zaraščene z drevjem in grmovjem. Njegovi lastniki Lazarini so se pozneje preselili v graščino v Jablanici. Na razpotju pod gradom zavijemo na levi kolovoz. Prečkamo potoček, potem pa zavijemo s kolovoza na stezo po redkem listnatem gozdu do precej propadle cerkvice Marije Snežne. Od gradu je 5 min. Mimo cerkvice pridemo na gozdni kolovoz, ki se spušča po listnatem gozdu. Ko pridemo na plano, zagledamo asfaltirano cesto Ilirska Bistrica–Zabiče, levo ob njej naselje Jablanica, desno pa naselje Vrbica, proti kateremu gre naša pot. Kolovoz se še naprej spušča in se iz smeri proti jugu obrne proti zahodu. Pridemo do hiše Vrbica 31; tam se kolovoz priključi regionalni cesti, TV pa gre naravnost po stari cesti v Vrbico, 435 m, 141 preb. S Kozleka je 2 h.
Smo v Podgori, široki dolini ob zgornjem toku reke Reke, ki jo domačini po navadi imenujejo Velika voda. Reka izvira v gozdu Dleto v jv. delu Podgore. Na s. strani se nad dolino dviga strmi j. rob Snežniške planote, na j. pa jo obrobljajo Dolenjski in Novokrajiški vrhi, nižje hribovje, ki se proti z. nadaljuje v Brkinih. Dolina je precej naseljena; večina naselij je med regionalno cesto Zabiče–Ilirska Bistrica in vznožjem Snežniške planote.
Kar 10 min. bomo hodili po asfaltirani cesti skozi razpotegnjeno naselje Vrbica, ves čas vzporedno z regionalno cesto proti Ilirski Bistrici. Skozi Vrbico je med NOB vodila partizanska pot z Brkinov na Snežniško planoto. Ob križišču na z. strani naselja je spomenik padlim borcem NOV in žrtvam fašističnega nasilja iz Vrbovega, Vrbice in Jablanice. Na spomeniku je vklesano posvetilo:
»Z roko uporno v grudo domačo
seme svobode ste zasejali.
Setev je vzklila, vi pa odšli ste,
zlato ste klasje nam darovali.«
S križišča gremo čez vrbiški most v naselje Vrbovo, 420 m, 315 preb. Vse do Ilirske Bistrice so strnjena naselja. Stara asfaltirana cesta pelje naravnost skozi naselje, se dotakne regionalne ceste in se takoj vrne v Vrbovo. Na koncu naselja se stara cesta priključi regionalni cesti, TV pa jo prečka in nadaljuje po vzporednem travniškem kolovozu na spodnji strani ceste proti Ilirski Bistrici. Nad cesto so nekdanje vojašnice. Mimo hiše Vrbovo 2 gremo kar naravnost po travniškem kolovozu do razpotegnjenega naselja Jasen, 422 m, 259 preb., pod strmim pobočjem hriba s cerkvico sv. Ahaca (799 m). Od križišča pri vrbiškem mostu je 30 min.
Travniški kolovoz pride pred jedrom naselja, v katerem je cerkev sv. Joahima, na asfaltirano cesto, vendar z nje spet kmalu zavijemo levo na travniški kolovoz, ki gre vzporedno s cesto do hiše, ki jo vidimo pred seboj. Gremo čez mostiček, potem pa nadaljujemo po levem odcepu asfaltirane ceste mimo hiš na levi strani ceste. Kmalu pridemo na regionalno cesto, ki jo prečkamo pred tablo »Ilirska Bistrica«, onkraj ceste pa že stopimo na Rozmanovo ulico v zaselku Jasenska Pila. Pod tamkajšnjim gričem Solne (531 m) je močnejši kraški izvir. Na koncu zaselka je velika osnovna šola Antona Žnideršiča. Rozmanova ulica se mimo stanovanjskih blokov vzpne na vzpetino, na kateri so na desno vojašnice, na levo policijska postaja, potem pa se spusti na majhen trg pri pošti, s katerega lahko po Cankarjevi ali Adamičevi ulici pridemo v Bistrico. Čez trg stopimo na Bazoviško cesto, jo prečkamo čez prehod za pešce in gremo mimo občine v park Nade Žagar. Iz parka pridemo pred mostom čez Bistrico nazaj na Bazoviško cesto. Onkraj mostu zavijemo levo proti avtobusni postaji, desno od nje pa po ulici Hrib svobode na Brinškov hrib (433 m) do spomenika Prekomorskim brigadam. Nekaj korakov naprej se po levi poti spustimo do nekdanjega hotela Turist na Gregorčičevi cesti.
S Kozleka do nekdanjega hotela Turist v Ilirski Bistrici je 3 h 30 min.