Sveti Urh
SVETI URH, 341 m, je hribček nad Dobrunjami v s. delu Golovca. Hribček je dobil ime po cerkvi sv. Urha, ki stoji na njegovem temenu. Ta podružnična cerkev župnije sv. Lenarta v Sostrem je bila zgrajena v srednjem veku, po obnovi v baročnem slogu pa je bila leta 1728 znova posvečena. Leta 1947 je bila kot spomenik NOB nacionalizirana, leta 1994 pa jo je država vrnila župniji Sostro.
Urh je eden izmed najbolj tragičnih spominskih krajev iz obdobja NOB na Slovenskem. Tam je bila belogardistična postojanka. V kleti mežnarije so mučili pripadnike NOB in aktiviste OF. Na koncu ploščadi za cerkvijo sta grobnica in mogočen spomenik z reliefi ranjencev, beguncev, talcev in mučencev ter z bronastimi kipi, ki simbolizirajo zmago, osvoboditev in obnovo. V bližini spomenika raste lipa z železnim obročem, na katerega so privezovali žrtve ter jih mučili in stre1jali. V grobnici je pokopanih 123 žrtev belogardističnega nasilja na Urhu in 36 borcev 4. bataljona Cankarjeve brigade, ki so skušali 18. septembra 1943 zavzeti belogardistično postojanko, a so jih Nemci pobili. V grobnici so pokopani tudi posmrtni ostanki narodnega heroja in pesnika Jožeta Moškriča (1902–1943), ki so ga kot borca NOV ranjenega ujeli belogardisti in ga umorili 13. februarja 1943 na Polici. Ploščad s spomenikom je oblikoval arhitekt Boris Kobe, kiparja Zdenko Kalin in Karel Putrih pa sta izdelala vse kipe in reliefe. Vsa bližnja okolica je urejena kot spominski park. Od leta 1955 do 1994 je bila v cerkvi sv. Urha muzejska zbirka o grozodejstvih na Urhu, ob denacionalizaciji cerkve pa je bilo vse gradivo preneseno v Mestni muzej v Ljubljani.
Žig TV je v skrinjici pri vhodu v Hribarjevo hišo pri mežnariji v bližini cerkve, Cesta na Urh 39, 1261 Ljubljana– Dobrunje.
S hriba se po Cesti na Urh vrnemo do križišča z Dobrunjsko cesto. Na križišču zavijemo levo po Dobrunjski cesti do križišča s Srednjo potjo, po kateri gremo desno do Litijske ceste. Z Urha je 40 min. Dobrunje so bile še po 2. svet. vojni samostojna vas, zdaj pa so lepo primestno naselje, del mesta Ljubljane. Ob Litijski cesti je AP mestnega avtobusa št. 13, ki vozi na Kongresni trg; peljemo se do Tromostovja, potem pa pridemo po Miklošičevi in Pražakovi ulici do stolpnice Telekoma in pošte 1106, na kateri dobimo žig. Če bomo TV nadaljevali peš, gremo po Litijski cesti približno 45 min do Kajuhove ulice. Kmalu po priključku na Litijsko cesto, in ko ta preči avtomobilsko cesto, opazimo levo pod Golovcem naselje Bizovik, znano po pericah, ki so pred 2. svet. vojno v Bizoviškem potoku prale za Ljubljančane. Nekdanje samostojno naselje je zdaj vključeno v mesto. Ob Litijski cesti se zvrstijo naselja Spodnja Hrušica, Fužine, Zgornja Hrušica in Štepanjsko naselje, ki so se iz nekdanjih primestnih vasi razvila v sodobne mestne soseske.
Na velikem križišču tik pod Golovcem zavije proti Mostam Kajuhova ulica in po njej pridemo najprej čez Gruberjev prekop, nato čez Ljubljanico do Zaloške ceste. Pred Ljubljanico je na desni Štepanjsko naselje, na levi Kodeljevo. Po Zaloški cesti zavijemo levo skozi Moste in mimo Kliničnega centra na Hrvatski trg, potem pa desno po Njegoševi ulici do Masarykove ceste, ki teče vzporedno z železniško progo, ter po njej levo na Trg OF pred železniško postajo. Ob njegovem j. robu pridemo do stolpnice Telekoma. Skozi podhod pod poslopjem s stekleno fasado je le nekaj korakov do pošte, na katero nas opozorijo njeni simboli. Od Litijske ceste do pošte smo hodili 1 h.
Z Urha do pošte 1106 v Pražakovi ulici je 1 h 45 min.