Predjama
PREDJAMA, 520 m, 85 preb. Gručasto naselje stoji nad zatrepom doline potoka Lokva, ki pod 123 m visoko steno ponikne v kraško podzemlje. Najpomembnejši znamenitosti kraja sta Predjamski grad in Jama pod njim. Kraj je bil z imenom Jama prvič omenjen leta 1274, zdajšnje ime pa je dobil ob koncu 18. stol. Cerkev Marije Sedem žalosti je bila posvečena leta 1449. Pri cerkvi raste stara lipa, pod njo pa je, kot pravi legenda, pokopan vitez Erazem Predjamski. Na spominski plošči pri bližnjem parkirnem prostoru preberemo, da je bil v Predjami 30. avgusta 1944 ustanovljen Jeseniško-bohinjski odred. Pred Predjamskim gradom je gostilna Požar, v kateri so tudi prenočišča. AP je v kilometer oddaljenem Bukovju, poleti pa v Predjami; redne avtobusne zveze so z 10 km oddaljeno Postojno.
Predjamski grad je tesno naslonjen na skalno steno in prilagojen za obrambo pred napadi. Čez jarek, ki je zdaj zasut, je vodil dvižni most. Grad je leta 1570 zgradila plemiška družina Kobencl. Na grajskem zidu je rodbinski grb z letnico 1583. Leta 1810 je postala lastnica gradu družina Coronini, leta 1846 pa družina Windischgrätz. Od konca 2. svetovne vojne ga upravlja podjetje Postojnska jama Turizem. V gradu je zanimiva muzejska zbirka predmetov, ki so jih našli v podzemnih jamah in dokazujejo, da je človek prebival v njih že v mlajši kameni dobi. Razstavljena sta tudi gradivo o nekdanjih lastnikih in zbirka dokumentov iz obdobja NOB o partizanskem sodišču in partizanski tiskarni, ki sta bila nekaj časa nameščena v gradu.
Z gradu vodijo stopnice v prvotni srednjeveški Jamski grad, ki je postavljen v večjo naravno votlino v skalni steni, obzidani z zunanje strani. Za tiste čase je bil nezavzetna trdnjava. Prvič je bil omenjen leta 1274. Lastnica gradu je bila družina Lueger. Znan je predvsem po Erazmu Luegerju -Predjamskem, zadnjem roparskem vitezu na Slovenskem. Grajsko trdnjavo je jeseni in pozimi 1483 oblegala cesarska vojska, vendar gradu ni mogla zavzeti. Po legendi se je Erazem oskrboval s hrano po naravnem rovu iz Vipavske doline. Šele ko je bil izdan, so ga leta 1484 ubili.
Predjamski grad je odprt za ogled: od maja do septembra od 9. do 19. ure, marca, aprila in oktobra od 10. do 17. ure, januarja, februarja, novembra in decembra pa od 11. do 16. ure; v teh štirih mesecih je ob ponedeljkih zaprt. Informacije: 05/751 52 60.
Jama pod Predjamskim gradom je dolga 7571 m, za turistični obisk je urejenih 900 m. V jami ni elektrike, zato potrebujemo za obisk ročno svetilko in jamsko opremo. Jamo je izoblikovala ponikalnica Lokva. Podzemni rovi so razporejeni v štirih nadstropjih, ki jih povezuje več brezen. V najvišjem nadstropju sta Erazmova luknja in jama Fiženca, v kateri prezimujejo netopirji. V drugem nadstropju je vhod v Konjski hlev, ki je bil nekdaj res hlev, in v Imenski rov. Tretje nadstropje je težko dostopno. Najnižje, četrto nadstropje, je ponorna jama potoka Lokve, za njo pa so še neraziskani rovi z vodnimi potmi pod Nanos in do Vipavske doline. Za obisk jame se je treba dogovoriti pri upravi Postojnske jame Turizem v Postojni.
Od cerkve v Predjami nadaljujemo TV po asfaltirani cesti, ki pelje v Bukovje in Postojno. Po nekaj korakih zagledamo na slemenu pred seboj zaselek Pristava, ki je del naselja Predjama. Po 10 min. zelo zložnega vzpona pridemo do zaselka; tam s ceste proti Bukovju zavijemo desno po ožji asfaltirani cesti skozi Pristavo. Na koncu zaselka stopimo z asfaltirane na vaško cesto in gremo po njej čez polja in travnike zelo zložno proti daljnovodu. Po 15 min. od začetka zaselka dosežemo rob slemena, na katerem je razpotje; od tam gremo zložno do 5 min. oddaljenega križišča asfaltiranih cest. Leva cesta pride iz Predjame, desna pelje do magistralke Postojna–Razdrto, TV pa gre naravnost po cesti v Postojno (8 km). Cesta se zložno spušča po mladem smrekovem gozdu. Po 20 min. smo na križišču pri Penzionu Erazem. Leva cesta pelje v Planino, desna v Postojno (6,5 km).
Cesta proti Postojni se zložno vzpenja po gozdnatem kraškem svetu, imenovanem Polhovica, na 10 min. oddaljeni preval pod Ostreškim vrhom (650 m) na s. strani. Od tam se zelo zložno spuščamo pod gozdnato Postojnsko gmajno in mimo cerkve sv. Jerneja do vasi Zagon, 547 m, 177 preb. Zagledamo jo, ko pridemo na plano. S cestnega razpotja pelje stranska cesta v staro jedro vasi, nove hiše pa so ob razpotju. TV gre naprej po cesti proti Postojni. Pred nami je valovit svet s. dela Spodnje Pivke; vidimo že Postojno, Javornike, Sv. Trojico in druge hribe, ki obdajajo Pivško kotlino. Po 15 min. zmernega spusta zagledamo levo nad cesto Betalov spodmol, kamor pokaže tudi kažipot. To je 170 m dolga kraška votlina, v kateri je človek prebival že v ledeni dobi. Ostanke predmetov iz stare kamene dobe je v jami našel profesor Srečko Brodar.
Po 5 min. smo na razpotju: leva cesta pelje do Pivka jame, TV pa gre naravnost proti Postojni (2 km). Po 10 min. smo v gručastem naselju Veliki Otok, 542 m, 148 preb. Na začetku vasi je v nekdanji vojašnici obrtniški center. Na levo se odcepi cesta k Otoški jami in Pivka jami. Na griču nad razpotjem stoji cerkev sv. Andreja s freskami iz 16. stol. Turistično urejeno Otoško jamo v bližini so leta 1890 odkrili domačini. Pod njo je struga podzemnega toka reke Pivke. Cesta nas popelje skozi vas, v njenem središču je cerkev sv. Katarine, na drugi strani vasi pa zavijemo levo po stranski cesti proti upravnemu poslopju podjetja Postojnska jama Turizem Postojna, Jamska cesta 32. Mimo stavbe gremo desno do stopnic in po njih na parkirni prostor. Po široki lepi poti gremo do mosta in po njem čez Pivko. Na desni opazimo Modrijanov mlin na Pivki, levo pa je ponor reke Pivke v Postojnsko jamo. Na desnem bregu Pivke se po stopnicah povzpnemo na plato pred Postojnsko jamo.
Iz Predjame do Postojnske jame je 2 h.