Mrzlica
PLANINSKI DOM NA MRZLICI, 1093 m, stoji na sedlu na v. strani vrha Mrzlica (1122 m). Prvo kočo je leta 1899 tam postavila Savinjska podružnica SPD; poimenovali so jo Hausenbichlerjeva koča po Janezu Hausenbichlerju (1838–1896), velikem narodnjaku in žalskem županu ter pobudniku množičnega narodnega tabora v Žalcu leta 1868. Leta 1930 je kočo prevzela Trboveljska podružnica SPD, leto pozneje pa je poleg stare koče zgradila tudi večji planinski dom. Partizani so 6. julija 1942 požgali kočo in dom ter s tem preprečili nastanitev nemških okupacijskih enot. Kletne prostore so ves čas vojne uporabljali partizani kot občasno zavetišče. PD Trbovlje je na temeljih požganega doma leta 1946 postavilo leseno kočo, v letih 1961–1963 pa zgradilo nov, velik planinski dom; odprli so ga 8. septembra 1963. Leta 1965 so na bližnji Štorovi ravni odprli še depandanso Poldetova koča, imenovano po Leopoldu Majdiču (1891–1960), predvojnem in povojnem planinskem aktivistu v Trbovljah. Dom so večkrat prenavljali in posodabljali. Odprt je vsak dan, razen ob ponedeljkih. V domu je 74 postelj, tekoča voda, elektrika; telefon: 03/563 47 10. V Poldetovi koči je 11 postelj in 18 skupnih ležišč.
Mrzlica je tretji najvišji vrh v Mrzliškem pogorju, ki se razteza od Trojan do Savinje med Celjem in Laškim. Čeprav ni najvišja, je pogorju dala ime zaradi svoje središčne lege in ker je vidna daleč naokoli. Mrzliško pogorje je del severne gorske gube Posavskega hribovja, ki se začenja med Kamnikom in Domžalami ter se vleče do Sotle in naprej do Ivanščice na Hrvaškem. Vrhovi pogorja so grajeni iz triasnih apnencev in dolomitov, nižji deli pa iz skrilavcev, v katere so potoki zarezali globoke doline in grape. Občina Trbovlje je leta 1996 razglasila ožje območje Mrzlice za krajinski park; površina parka meri 147 ha.
Z vrha Mrzlice je lep razgled na vse strani. Kaj vse je videti, ugotovimo na razgledni plošči. Na v. se dvigajo Gozdnik, Malič, Tolsti vrh, Boč in Donačka gora. Če gremo s pogledom od v. proti j. vidimo Kopitnik, Veliko Kozje, Lisco, Bohor, Gorjance in Kum. Od j. proti z. so na obzorju Snežnik, Javorniki, Nanos in Julijci s Triglavom. Prostran je razgled od z. proti s.: v bližini so Sveta planina, Javor, Čemšeniška planina, Dobrovlje, Gora Oljka, za temi gorami pa so Golte, Kamniško-Savinjske Alpe, Obir, Raduha in Peca. Če gremo na s. strani s pogledom od z. proti v., vidimo Uršljo goro, Paški Kozjak, Pohorje in Konjiško goro. Pod nami je na s. Savinjska dolina s Polzelo, Braslovčami, Šempetrom, Preboldom in Žalcem, na j. Revirji s Hrastnikom in Trbovljami ter na v. dolina Rečice proti Laškemu.
Območje Mrzlice je imelo pomembno vlogo med NOB. Nemško poročilo o razpoloženju prebivalcev Revirjev po napadu na Sovjetsko zvezo pravi, da se je »5. julija 1941 zbralo na Mrzlici veliko ljudi, ki so prepevali angleške in ruske pesmi. Med drugim so govorili tudi to, da se bo začel ples v osmih dneh in da imajo orožja in streliva dovolj«. Na Mrzlici je 1941/42, po vrnitvi z brežiškega pohoda, prezimil del borcev 1. štajerskega bataljona. Aprila 1942 so prav tam znova oblikovali in okrepili 1. štajerski bataljon Slavka Šlandra. Bataljon so sestavljale tri čete, ena je delovala na območju Trbovelj. V okolici Mrzlice so partizani v letih 1942 do 1944 večkrat napadli Nemce; odmeven je bil zlasti napad 25. 8. 1944 na policijsko postajo v Čečah ob poti iz Trbovelj na Mrzlico. V jesenski ofenzivi leta 1944 je na območju Mrzlice padlo pet aktivistov OF. Nad Fojtovo domačijo na s. strani Mrzlice je bila že leta 1941 pomembna kurirska postojanka. Med Kalom in Mrzlico, tj. nad Čečami, je delovala tudi partizanska bolnišnica.
Pri vhodu na teraso planinskega doma je pritrjena spominska plošča, na kateri piše: »Dokler bodo stali vrhovi gora, bo ostal spomin na vas, planinci, padli v NOB 1941–1945.«
Na Mrzlico lahko pridemo še iz Trbovelj čez Potok (Sv. Katarina, 2 h 30), iz Hrastnika čez Kal (2 h 30), iz Prebolda mimo Lovskega doma pod Golavo (3 h) in iz Zabukovice mimo Počivalnika (3 h).
Žig TV je v Planinskem domu na Mrzlici.
Pri planinskem domu nadaljujemo pot proti planinskemu domu na Kalu. Po petih minutah zapustimo to pot in zavijemo levo po stezi po travniku zložno navzdol proti gozdu. Stopimo na ilovnat kolovoz, ki se ovinkasto spušča. Po 10 min. zavijemo po bližnjici navzdol na travnato pobočje in proti dolini med Mrzlico in Kalom. Kmalu smo na kolovozu, ki pripelje od kmetije Ceperlin; vidimo jo v bližini. Po kolovozu gremo zložno navzdol v smeri proti severovzhodu. Kmalu se nam z leve pridruži bolj strma planinska pot z Mrzlice. Od doma do sem smo hodili 25 min. Po precej ravnem kolovozu smo po petih minutah na razpotju, od tod naprej pa nadaljujemo po desnem, ožjem kolovozu do bližnje gozdne ceste, ki jo prečkamo. Pot se spusti do razpotja, tam nadaljujemo po levi zložno navzdol do gozdne ceste, ki povezuje samotne kmetije pod Mrzlico s Savinjsko dolino na s. ter Hrastnikom in Trbovljami na j. strani. Po cesti naredimo nekaj korakov na desno, potem pa zavijemo desno na kolovoz po slemenu med globokima dolinama Dolgega potoka na s. in Rečice na j. Kmalu pridemo na majhno jaso s spomenikom sedmim borcem NOB, padlim 7. marca 1943 v boju z Nemci. Od spomenika lepo vidimo Mrzlico in kmetije pod njo, na s. pa v bližini Kamnik (856 m). Z Mrzlice do spomenika smo hodili 50 min.
Z jase gremo po kolovozu do bližnje gozdne ceste, kapelice in križišča cest: leva cesta pelje v Zabukovico, desna v Rečico in Laško. Za kapelico je kažipot »Šmohor«, ki nas usmeri naravnost na sleme pred nami. Zložno se vzpenjamo po lepem kolovozu na z. slemenu Suhega hriba (812 m). Levo je dolina Artišnice proti Zabukovici, desno dolina Rečice. Obdaja nas mešan gozd. Kolovoz se s slemena kmalu obrne na s. pobočje Suhega hriba in se zložno vzpne na plano do smučišča na s. strani nad kmetijo Šergan. Od spomenika je 20 min. V bližini se na sv. dviga Gozdnik, severno Kamnik, zadaj pa je Savinjska dolina z Žalcem. Ob zgornjem robu jase gremo po kolovozu proti Gozdniku. Na bližnjem razpotju nadaljujemo po desnem kolovozu v iglasti gozd. Pot se zložno vzpenja po slemenu, vendar se kmalu spusti na majhen preval, od koder se po kratkem ozkem grebenu, ki povezuje Suhi hrib in Gozdnik, povzpne na vrh grebena, z njega pa kratko navzdol na drugi preval z razpotjem. Naša pot gre naravnost naprej. Takoj za razpotjem se na levo odcepi pot na Gozdnik (1090 m, 1 h), TV pa nadaljujemo naravnost po kolovozu na jz. pobočju Gozdnika. Od smučišča smo hodili 15 min.
Po nekaj minutah nas kažipot »Šmohor« usmeri s kolovoza na levo. Steza vijuga po j. pobočju Gozdnika nekaj časa po iglastem, nato bukovem in spet po iglastem gozdu. Steza se razširi v pot. Po 15 min. od z. poti na Gozdnik smo na novem razpotju na jv. pobočju. Leva pot vodi na vrh Gozdnika in na drugo stran do lovskega doma, z Gozdnika pa se nam priključi Savinjska pot. Nekaj korakov za razpotjem je ob poti spominska plošča borcu NOB Francu Koširju; na tem kraju je padel 19. marca 1945. Kolovoz nas popelje iz gozda na travnato pobočje in se po njem spusti do bližnje gozdne ceste iz doline Rečice. Po cesti gremo zložno, levo do bližnjega razpotja, tam pa zavijemo po spodnji poti zložno navzdol. Po 5 min. od razpotja je ob cesti studenček mrzle vode. Na razpotju pod studenčkom gremo po spodnji cesti navzdol. Na j. strani je dolina Rečice. Pridemo na preval (740 m) med dolino Rečice na j. in Bistrice na s., nad njo se dviga skalnati Kotečnik (772 m). Z leve pride pot iz Zabukovice, z desne pa cesta iz Rečice.
Od kapelice na prevalu nadaljujemo po gozdni cesti naravnost navzgor. Po kratkem zložnem vzponu se cesta zravna. Vodi nas po s. pobočju vrha Pernice (872 m). Po 15 min. od kapelice zagledamo skozi drevje cerkev na Šmohorju in Malič. Kmalu pridemo na širok preval na v. strani Pernic. Po travnatem prevalu gremo na grič s cerkvijo sv. Mohorja (787 m), Mimo cerkve, ob kateri rasteta dve zelo stari lipi, zavijemo proti vzhodu na cesto in po njej do kapelice. Pri njej zavijemo s ceste na levo. Po poti mimo počitniških hišic in po nekaj korakih po gozdu dospemo na široko travnato sleme in do planinskega doma. Od cerkve je 10 min.
Od Planinskega doma na Mrzlici do Planinskega doma na Šmohorju je 2 h 30 min.